V državi, ki ima eno najnižjih stopenj samomora na svetu, je povišanje števila teh v času velike gospodarske krize šokirala tako prebivalce kot medije. Med najbolj odmevnimi je bil zagotovo samomor 77-letnega farmacevta Dimitrisa Christoulasa, ki se je zaradi krize v glavo ustrelil kar na osrednjem trgu v Atenah, poroča Reuters.

"Ne vidim druge rešitve"

Preden se je 4. aprila ustrelil na trgu, ki gleda na grški parlament, si je 77-letnik vzel nekaj časa, da je napisal pismo. "Ne vidim druge rešitve, kot da na takšen dostojanstven način končam svoje življenje, da mi ne bo treba za preživetje brskati po smetnjakih,“ je zapisal Christoulas, ki je v zadnjih tednih postal simbol z revščino sprožene bolečine, ki pesti na milijone Grkov.

Grški mediji so o podobnih tragedijah poročali skorajda vsak dan, v tednu pred parlamentarnimi volitvami pa se zdi, da se je situacija še poslabšala. Nekateri strokovnjaki medijo, da ta oblika političnega samomora odseva naraščajoč obup in občutek nemoči, ki ju mnogi čutijo. Spet drugi opozarjajo, da so ravno mediji tisti, ki krizo napihujejo in napovedujejo, da bo z izvolitvijo novega parlamenta situacija postala še slabša.

Občutek krivde, breme, samouničenje

"Kriza je povzročila naraščajoč občutek krivde, izgubo samospoštovanja in ponižanje za mnoge Grke,“ je za Reuters opozoril Nikos Sideris, vodilni grški psihoanalitik. "Grki nočejo biti breme za nikogar, narašča pa tudi občutek nemoči. Nekateri tako razvijejo sovraštvo, usmerjeno zoper sebi, kar pa vodi v samouničenje. To stoji za vedno višjimi številkami samomorov in poskusov le teh. Priče smo novi kategoriji: političnim samomorom.“

Strokovnjaki sicer pravijo, da so številke samomorov relativno nizke – manj kot 600 na leto. A se je število v zadnjih mesecih povišalo, kakor tudi število poskusov samomorov, uporaba antidepresivov in obiskov bolnišnic za duševne težave, kar v Grčiji vzbuja zaskrbljenost.

Pred krizo leta 2009 je imela Grčija eno najnižjih stopenj samomora – 2,8 na 100.000 prebivalcev. Sodeč po podatkih grškega ministrstva za zdravje pa se je v prvi polovici leta 2010 število povišalo za 40 odstotkov. Za leto 2011 uradni podatki še niso na voljo, strokovnjaki pa menijo, da se je število verjetno podvojilo – na 5 na 100.000 prebivalcev (samo za primerjavo – na Finskem letno samomor stori 34 ljudi na 100.000 prebivalcev).

Sonce, prikrivanje samomorov in tesne vezi med družinami

Za sicer nizko stopnjo samomorilnosti sicer obstaja logična razlaga (poleg sonca in lepega vremena, ki ljudem preprečuje slabo voljo) – da me bi stigmatizirali družine, se namreč mnogo Grkov ubije na način, ki je videti kot nesreča, na primer, da se zaletijo z avtomobilom. Tudi družine nemalokrat prikrijejo samomor svojca, saj grška ortodoksna cerkev ne opravlja pokopov za ljudi, ki so storili samomor.

Še en dejavnik, ki vpliva na nizko stopnjo samomorov, pa je tesna povezanost med družinami, kakor tudi skupnostmi. "Grčija je država, v kateri bo vsakdo govoril z vami,“ je pojasnil Sideris. "Vedno lahko najdete nekoga, s katerim lahko delite težave, nekdo vam bo vedno tudi ponudil pomoč. Ne gre samo za lepo vreme, ampak za trdno mrežo podpore med ljudmi. Ta še vedno obstaja, a je kriza vendarle prevelik zalogaj za mnoge.“