Koprski kriminalisti v mednarodni akciji razkrili združbo tihotapcev ilegalnih prebežnikov

V akciji, ki se je pričela oktobra lani, so koprski kriminalisti aretirali štiri osebe, za šestimi pa so razpisali tiralico. Še štiri osebe so po besedah vodje tamkajšnjih kriminalistov Bekima Halilaja prijeli na Kosovu. Na Hrvaškem so po navedbah Marja Čepina iz urada za pregon organiziranega kriminala prijeli 14 oseb.

Policistom je tako uspelo identificirati in prijeti večino članov združbe, katere člani so poleg Slovenije prihajali iz Turčije, Kosova, Črne gore, Hrvaške in Srbije. Za tihotapljenje ilegalnih prebežnikov so več let uporabljali ilegalne poti na območju policijskih uprav Koper, Novo mesto in Maribor, je pojasnil vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič. V Sloveniji je bil glavni organizator sicer 38-letni državljan BiH, ki je tu nelegalno prebival kljub prepovedi vstopa v Schengensko območje.

Z zglednim mednarodnim sodelovanjem so uspeli prijeti tudi glavnega organizatorja hudodelske združbe s Kosova. Ta je po besedah Halilaja organiziral prevoz migrantov iz Turčije v Bolgarijo, nato pa prek Kosova, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške v Slovenijo, od koder so pot nadaljevali v Italijo, Nemčijo in druge evropske države.

Po ocenah Juriča so člani kriminalne združbe s tihotapljenjem oseb preko t.i. Balkanske poti v tem času zaslužili med 200.000 in 250.000 evrov. Od migrantov so sicer zahtevali različne zneske. Tako so denimo turški organizatorji od prebežnikov zahtevali 6000 evrov po osebi, organizatorji iz Kosova za pot do Italije 1400 evrov, hrvaški vodič za tihotapljenje iz Hrvaške v Slovenijo 300 evrov, organizator iz Slovenije pa za tihotapljenje iz Hrvaške v Slovenijo med 700 in 1100 evrov po osebi.

V času od pričetka akcije so policisti skupno prijeli 60 ilegalnih prebežnikov, od tega 47 v Sloveniji, sedem v Italji, tri v Nemčiji in tri na Hrvaškem. Člani združbe so v tem času skupno pretihotapili 64 oseb, od katerih je 36 državljanov Turčije, 13 državljanov Kosova, dva iz Črne gore, in po eden iz Srbije, Italije in BiH.

Med ilegalnimi prebežniki so bili po besedah Tomaža Peršolje z Generalne policijske uprave tudi ženske in otroci. Kot je še dejal, so le redki med njimi zaprosili za azil, večina pa jih je bila v skladu s sporazumi vrnjena v državo, od koder so prišli.

Število ilegalnih migrantov na slovenski južni meji je v letošnjem letu sicer znatno večje kot v lanskem, je še dejal Peršolja. Tako so policisti v prvem trimesečju letošnjega leta zaradi nedovoljenih prehodov čez državno mejo obravnavali 384 oseb, v enakem obdobju lani pa 206. Prevladujejo državljani Avganistana, sledijo pa jim dražvljani Albanije, Turčije, Srbije, Hrvaške in Kosova.

Povečanje gre po besedah Peršolje pripisati ponovni vzpostavitvi t.i. centralne Balkanske poti. Ta se je v lanskem letu sicer premaknila severneje preko Madžarske, zaradi večje pozornost organov pregona na madžarski zunanji meji pa se je tihotapska pot letos spet premaknila južneje.