Neznani moški je novinarko v sredo zvečer napadel izza hrbta, ko je odklepala vhodna vrata svojega doma v Podgorici in jo s pestjo večkrat udaril v glavo, nato pa zbežal. Novinarko so sprejeli v bolnišnici zaradi poškodb glave, danes pa je že odšla domov, so povedali v bolnišnici.

Direktor policije Božidar Vuksanović je obiskal kraj napada in ga ostro obsodil ter obljubil hitro preiskavo. Napad je obsodil tudi minister za kulturo Branislav Mićunović in dejal, da gre tudi za napad na evropsko pot Črne gore.

Goljufije v tobačni industriji

Lakićeva je lani napisala več člankov o domnevnih goljufijah v črnogorski tobačni industriji oziroma o izdelavi cigaret z lažnimi nalepkami v tobačni tovarni Tara v Mojkovcu, zaradi česar so ji večkrat grozili. Zaradi groženj sicer dvema osebama že sodijo. Odgovorni urednik Vijesti Mihailo Jovović je ocenil, da je napad na novinarko sramota za Črno goro, pristojne organe pa pozval, naj razrešijo primer ali pa ponudijo odstop.

"Napad na našo novinarko je še en hud in nevaren udarec normalnosti in varnosti državljanov Črne gore, kjer se ljudje očitno ne morejo več pošteno ukvarjati s svojim delom, ne da bi jih kdo napadel pred domačim pragom," je dejal Jovović.

Napad je obsodilo tudi Združenje novinarjev Črne gore in ocenilo, da v državi, v kateri pretepajo novinarje, ni demokracije. Zahtevalo je hitro preiskavo in izpostavilo, da mora Črna gora kot kandidatka za članstvo v EU zagotavljati svobodo medijev in izražanja. Za popoldne so sklicali protestno zborovanje pred notranjim ministrstvom in policijo, na katerem bodo zahtevali prijetje in kaznovanje odgovornih za napad.

Tudi drugi novinarji neodvisnega časnika Vijesti, ki je kritičen do vlade, so bili v zadnjih letih žrtve napadov. Kljub obsodbam s strani oblasti je večina napadov ostala nerešenih.

Požgali tri avtomobile

Lani so tako v ločenih napadih požgali tri avtomobile v lasti časnika. Septembra 2010 so več novinarjem časnika grozili s smrtjo. Leta 2009 sta urednika in fotografa časnika fizično napadla župan Podgorice Miomir Mugoša in njegov sin, ker sta ju snemala med nepravilnim parkiranjem. Leta 2007 je več napadalcev s palicami za golf preteplo direktorja časnika Željka Ivanovića, ki je bil zaradi poškodb na zdravljenju.

Žrtve napadov so bili tudi novinarji drugih medijev v Črni gori, še navaja srbska tiskovna agencija Tanjug. Najbolj črn dan za črnogorsko novinarstvo je bil 27. maj 2004, ko je bil umorjen Duško Jovanović, lastnik časnika Dan. Naročniki in izvršitelji tega umora še vedno niso znani, obsojen je bil le soudeleženec. Novinarja časnika Dan sta bila pretepena februarja letos. Športni novinar Mladen Stojović pa je odšel iz novinarstva, potem ko je bil leta 2008 žrtev napada, ker je pisal o korupciji v nogometu.

Ostre obsodbe napada

Seemo in Ovse sta ostro obsodila napad. Generalni sekretar Seemo Oliver Vujovic je poudaril, da je glede na pogostnost napadov na novinarje Vijesti in njegovo lastnino mogoče sklepati, da je tarča napadov časnik. Oblasti je zato pozval, naj najdejo storilce sredinega in prejšnjih napadov na novinarje ter poudaril, da "v demokraciji novinarjev ne bi smeli pretepati in jim groziti, storilce pa je treba najti in jim soditi".

Tudi predstavnica Ovseja za svobodo medijev Dunja Mijatović je izpostavila, da ne gre za osamljen primer ter da so novinarki Lakićevi in drugim novinarjem Vijesti že grozili zaradi poročanja o tobačni tovarni Tara. Lakićevi so grozili, da bo njena družina v nevarnosti, če ne bo prenehala pisati o tej tovarni, je dodala.

Kot zelo zaskrbljujoče je tako označila, da na območju držav Ovseja naraščajo napadi na novinarje. Te napade je treba obravnavati kot napade na celotno družbo, saj ogrožajo neodvisno novinarstvo, je poudarila. Do tokratnega napada prihaja v občutljivem času za Črno goro, ki upa, da bo junija začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo, pred tem pa mora izpolniti nekaj pogojev v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji.

Po podatkih Novinarjev brez meja je sicer Črna gora lani po indeksu svobode medijev na nižjem mestu od vseh kandidatk in članic EU, in sicer na 107. mestu.