''Novorojenčki niso prave osebe''
Francesca Minerva, filozofinja in medicinska etičarka je prepričana, da novorojenčki niso prave osebe in zato njihov uboj ne bi smel biti drugačen od splava med samo nosečnostjo. Kot je razložila v svojem članku, bi morali zdravniki imeti pravico umoriti celo popolnoma zdrave novorojene otroke, če bi ti bili nezaželeni ali pa njihovi starši ne bi mogli poskrbeti za njih. Poleg tega bi, ''razumljivo'', pravico do končanje življenja otroka imele tudi matere, ki do rojstva samega ne bi vedele za (fizično ali mentalno) prizadetost otroka.
V kontroverznem članku z naslovom ''Poporodni splav: zakaj bi otrok sploh živel?'' Minerva in njen soavtor Alberto Giubillini med drugim zapišeta: ''Poporodni splav bi moral biti dovoljen v vseh primerih, v katerih se tudi splav dovoli kot nekaj standardnega.'' Trdita, da so tako kot še nerojeni otroci, novorojenčki bitja, ki še morajo razviti svoje upe, cilje, sanje in zato, čeprav so ljudje, še niso prave osebe, torej nekdo z moralno pravico do življenja.
Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da so njune etično vprašljive trditve razjezile ne le njune stanovske kolege, temveč tudi javnost. Njeni kolegi so dejali, da gre za ''Grozljivo in nehumano zagovarjanje uničevanja otroških življenj.''
Vzgoja otroka, ki ima kako hibo, je mučenje za starše
Avtorja nadaljujeta, da je vzgoja otroka, ki ima kako hibo, mučenje tako za starše, kot za družbo. Najprej se usmerita na starše, ki ne vedo, da je otrok fizično ali psihično prizadet dokler se ne rodi. Nadalje argumentirata, da čeprav bi tak otrok bil srečen, ne bi nikoli imel možnosti ustvariti enak potencial kot zdrav otrok. ''Vzgoja takega otroka je mučenje staršev in družbe. Poleg tega pa dejstvo, da fetus ima potencial za razvoj v osebo, ki bo imela normalno življenje, ni dovolj, da bi bil splav tega fetusa prepovedan.''
Oba etika zagovarjata celo detomor popolnoma zdravega otroka, če njegovi starši nimajo primernih okoliščin za vzgojo otroka (časa, denarja ali energije). Posvojitev jima sicer predstavlja neko možnost, a bi to po njuno ''materi le predstavljalo nepotreben stres''.
''Zagovarjam akademsko svobodo''
Članek, je tako sporen, da se je moral zaradi objave zagovarjati celo urednik. Dejal je, da nikakor ne zagovarja detomora, vsekakor pa zagovarja akademsko in intelektualno svobodo. Znanstvenike je njuno delo resnično šokiralo, velika večina ga je hudo obsodila. Menijo, da je absolutno pretresljivo in šokantno videti, kako ljudje, ki oblikujejo mišljenje znotraj medicinske stroke, odrivajo profesionalno zaupanje v zdravljenje in zagotavljanje dobrobiti ter svetosti človeškega življenja.
