Thea Angelopoulosa, pionirja mladega grškega filma v 70. letih minulega stoletja in danes vira navdiha generacijam grških filmskih ustvarjalcev, je smrt prehitela med snemanjem drugega dela trilogije o usodah Grkov, filma "I skoni tou hronou" (Poslednje morje). Film tematizira finančno in politično krizo, v katero je Grčija zabredla skupaj z EU.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je na tragično vest grški minister za kulturo Pavlos Geroulanos odzval z besedami, da je bil Angelopoulos med najpomembnejšimi ustvarjalci sedme umetnosti in ambasador grške kulture. "Ko sem izvedel za njegovo smrt, sem uvidel, kaj pomeni beseda 'nenadomestljiv'," je dejal.
Zlato palmo, glavno nagrado filmskega festivala v Cannesu, je režiser prejel leta 1998 za film "Mia aioniotita kai mia mera" (Večnost in dan). Med številnimi filmskimi nagradami je leta 2004 na podelitvi "evropskih oskarjev" za prvi del omenjene trilogije, film "To livadi pou dakryzei" (Livada joče) prejel nagrado filmske kritike FIPRESCI.
V filmskem svetu je deloval tudi kot producent in scenarist. Kot režiser se podpisuje pod približno 20 filmov, med njimi je bil film "Topio stin omichli" (Pokrajina v megli) iz leta 1988 prikazan tudi v Slovenski kinoteki.
Kot poroča Multimedijski center Radiotelevizije Slovenija, so v Angelopoulosovih filmih poudarjene teme, kot so izselitev in vrnitev, odtujitev in hrepenenje po miru, zlasti pa neskončno potovanje proti domu, v katerem je Angelopoulos našel stik s staro zgodbo o Odisejevem potovanju.
