Po njegovih besedah namreč vedno obstaja možnost, da bo naprava nehala delovati, zato se ljudje ne smejo zanašati, da bo le naprava dovolj za rešitev problema. Dodal je, da ljudje zaradi neprimernega ravnanja s kurilnimi napravami sami ustvarijo situacije, v katerih pride do zastrupitev, največ smrtnih primerov pa je pri tistih, ki odklanjajo pregled kurilnih naprav in vzdrževanje.
Kot je povedal predsednik komisije za preventivo pri gasilski zvezi Aleš Jug, je ogljikov oksid brez vonja in barve, zato ga ne zaznamo. Nastaja pri nepopolnem izgorevanju zaradi premajhnega dovoda zraka. Znaki akutne zastrupitve z ogljikovim oksidom, kot so glavobol, vrtoglavica in bruhanje, so neznačilni, zato jih lahko hitro zamenjamo z virozo ali čim drugim, pa je na novinarski konferenci povedala Alenka Franko s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Po njenih besedah se pri višjih koncentracijah pojavijo zmedenost, motnje koncentracije, vida in zavesti, kar lahko vodi v komo in tudi v smrt. Dodala je, da je pri daljši izpostavljenosti ogljikovemu oksidu možna tudi kronična zastrupitev, ki ima lahko trajne posledice. Opozorila je še, da se izpostavljenost ogljikovemu oksidu lahko pojavi tudi na delovnem mestu.
Po besedah predsednika Gasilske zveze Slovenije Antona Korena se reševalci, gasilke in gasilci pri svojih intervencijah pogosto srečujejo z nevarnostjo zastrupitve z ogljikovim oksidom. Dodal je, da pa so vse pogostejši tudi primeri, ko posredujejo pri zastrupitvah drugih.
