Mariborsko tožilstvo je Tomislava Ajdiča, Mladena Kerina in Štefana Poštraka obtožilo, da so od začetka leta 1995 do jeseni 1996 prek 944 različnih posojil od NKBM pridobili za okoli 11 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Pri tem naj bi jim odločilno pomagal nekdanji visoki uslužbenec NKBM Borut Rataj, ki je vplival na ravnanje danes že pokojne uslužbenke ekspoziture v Lenartu Miroslave Bregant.
Sodni senat je v oktobra izrečeni sodbi za trojico presodil, da ni dokazov za to, da bi Rataj dejansko zlorabil svoj položaj, potem ko so ostali obtoženi v tokratnem ponovljenem sojenju spremenili svoje pričanje tako, da so takratnega bančnika NKBM razbremenili nečednih poslov. Kot so pojasnjevali v tokratnem postopku, so s prejšnjo taktiko obrambe želeli zgolj zaščititi Bregantovo.
Ker tožilstvu ni uspelo dokazati Ratejeve krivde, je s tem posledično padla tudi obsodba ostalima dvema, ki naj bi ga k zlorabi položaja napeljevala, je takrat v obrazložitvi pojasnila sodnica Mirjana Horvat Pogorelec. Sodne stroške celotnega in skoraj 14 let trajajočega postopka, ki sicer še ni pravnomočno zaključen, bo tako očitno nosil državni proračun, sodnica pa je oškodovano NKBM ob tem tudi napotila na pravdo.
Okrožni državni tožilec Niko Pušnik je sicer vztrajal pri obsodilni sodbi za Poštraka in zanj zaradi napeljevanja k zlorabi položaja ali pravic predlagal štiriletno zaporno kazen. Sodišče predlogu ni pritrdilo, saj je verjelo zagovoru Rataja, da ni bil on ta, ki bi svoji podrejeni v Lenartu naročil, naj ostalim trem večkrat odobri potrošniške kredite v nasprotju s predpisi banke. Tožilstvo je tako kot v ostalih treh primerih že napovedalo pritožbo.
