Naj najprej spomnimo, zakaj so različne odločitve sodišč v tem primeru dvignile toliko prahu. Župnika s Polenšaka, vasice na obronkih Slovenskih goric, so najprej lani na ptujskem okrožnem sodišču obsodili na pogojno kazen leto dni in pet mesecev zapora. Predsednica sodnega senata Katja Kolarič Bojnec je ob tem dušnemu pastirju izrekla tudi prepoved opravljanja verouka in drugih opravil, pri katerem prihaja v stik z otroki, saj po oceni sodišča "nedvomno obstaja bojazen", da bo svoja dejanja ponavljal. Štiriinšestdesetletni Štefko je bil obsojen zaradi spolnih napadov na štiri deklice, ki naj bi jih otipaval v obdobju od leta 2001 do 2008. Eno od deklic je kar v cerkvi "redno" božal po zadnjici in po bokih, kar sta na sodišču potrdili tudi njena sestra in mati, ki sta župnikovo otipavanje videli na lastne oči. Druge žrtve naj bi se "lotil" v svojem avtomobilu, ko jo je začel med vožnjo z roko otipavati po stegnu, od kolena proti mednožju, medtem ko naj bi tretjo punčko po verouku zadržal v učilnici in jo začel spraševati, če ji je "pasalo, ko je prvič", pri tem pa ji je roko položil v predel nad prsi.

Izvedenka: Spolno motivirano ravnanje

Na podlagi mnenja ene najbolj priznanih psihiatričnih izvedenk za to področje Martine Tomori je ptujsko sodišče ocenilo, da je duhovnikovo vedenje skozi daljše časovno obdobje predstavljalo nedopusten vzorec "spolno motiviranih ravnanj" in da je spolne napade na osebe, mlajše od 15 let, "nedvomno izvrševal z zlorabo položaja veroučnega učitelja". Župnikovemu zagovoru, da so bili njegovi dotiki izključno prijateljske narave in povsem naključni, sodišče ni verjelo, saj se je deklic dotikal po intimnih predelih.

Po pritožbi Štefkovih zagovornikov je zadevo pod drobnogled vzelo še višje sodišče v Mariboru, ki je s svojo odločitvijo, še bolj pa argumentacijo poskrbelo za precejšnje presenečenje. Višji sodniki so namreč dušnega pastirja oprostili obtožb, saj so ocenili, da otipavanje deklic v tem primeru ni predstavljalo spolnega nadlegovanja. Ob tem je bilo težko spregledati dejstvo, da se je senat mariborskega višjega sodišča, ki mu je predsedoval Miro Lešnik, povsem oprl samo na izjave obtoženega župnika, iz česar je potegnil sklep, "da ti dotiki nikakor niso bili izvršeni iz kakršnihkoli spolnih pobud ali nagnjenj". Še bolj nenavadno pa je, da se sodišča v takšnih primerih pri končni odločitvi skoraj vedno opirajo predvsem na mnenje psihiatričnega izvedenca, a višji sodniki kljub temu ocene Tomorijeve v sodbi niso niti omenili.

Premalo prepričljivi argumenti

Argumenti višjih sodnikov niso prepričali ptujskih tožilcev, ki so dosegli duhovnikovo obsodbo na prvi stopnji, zato je tožilstvo na vrhovno sodišče naslovilo zahtevo za varstvo zakonitosti. "Vrhovno sodišče naj oceni, ali je otipavanje mladoletnic lahko znamenje kaznivega dejanja ali ne," je bistveno vprašanje takrat izpostavil vodja ptujskih tožilcev Milan Birsa in dodal, da so višji sodniki zagotovo premalo upoštevali izpovedbe štirih deklic, čeprav so bile zaradi Štefkovih ravnanj očitno prizadete.

Kot rečeno, so vrhovni sodniki zdaj zahtevo tožilcev zavrnili kot neutemeljeno, čeprav je iz pravno zapletene odločbe mogoče razbrati, da gre za zavrnitev iz povsem formalnih razlogov, medtem ko vsebinsko sodišče zadeve ni presojalo. Kar je sicer povsem razumljivo, saj lahko vrhovni sodniki načeloma ugotavljajo zgolj, ali je bila v nekem primeru kršena zakonodaja, ne morejo pa preverjati, ali je bilo v nekem postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tako je bil v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča precej zadržan tudi Milan Birsa, ki nam je povedal le, da mu profesionalna etika ne dovoljuje polemizirati z odločitvami vrhovnega sodišča. "Dejstvo pa je, da je tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker se ni strinjalo z odločitvami drugostopenjskega sodišča, a naši argumenti očitno niso bili dovolj prepričljivi in tehtni, zato z našim stališčem tudi nismo uspeli," je sprijaznjen z neuspehom dejal vodja ptujskih tožilcev.