Seznanjen s poglabljanjem dolžniške krize

Pahor se je danes zjutraj sestal z ministroma, ki opravljata tekoče posle, Francem Križanič in Mitjem Gasparijem, ki sta ga seznanila z nadaljnjim poglabljanjem dolžniške krize v evro območju. "Ta dolžniška kriza očitno vpliva tudi na ocene trgov glede Slovenije v prihodnje. S sogovornikoma smo ugotovili, da je čas, da ustavimo nezaupanje finančnih trgov do ukrepanja Slovenije, ki se je začelo s padcem pokojninske reforme," je poudaril Pahor.

Sprejem interventnega zakona bi dal finančnim trgom jasen signal, da država ukrepa in obvladuje svoje stroške, je še dejal Pahor in nadaljeval: "Domnevamo, da bi s tem dosegli, da bi se ustavilo višanje pribitka na ceno nemških obveznic, ki smo mu sedaj priča tudi v Sloveniji."

Poslance bodo poskušali prepričati, da je sprejetje interventnega zakona nujno, skupno pa bodo pripravili še nekaj drugih ukrepov, ki bi Sloveniji pomagali lažje preiti preko zadnje krize. Dokler se o njih ne bodo temeljito pogovorili s skupino finančnih strokovnjakov, ki premieru pomagajo že celotno zadnje leto, o njih ne želi govoriti.

Slovenija ima po njegovem mnenju to srečo, da ima obvladljiv primanjkljaj in nizek dolg. "Kar je novo in kar danes opažamo, je, da so svetovne borze in trgi ocenili, da evro območje ni sposobno politično in finančno regulirati svojih težav. Iz tega lahko sklepamo, da se bo to nezaupanje poglobilo in se bo dolžniška kriza še poglobila. Slovenijo pa moramo na vsak način izvleči iz teh težav," je zaključil Pahor.

Brez obravnave zakona o interventnih ukrepih

DZ na izredni seji ne bo obravnaval zakona o interventnih ukrepih za leto 2012 in novele zakona o javnih financah. Za njuno uvrstitev na izredno seji so na seji kolegija DZ glasovali predstavniki poslanskih skupin SD, DeSUS, SLS, Zares, LDS ter nepovezanih poslancev, ne pa tudi predstavnika SDS in SNS.

V poslanskih skupinah, ki so predloga podprli, imajo skupaj 55 poslank in poslancev. Vendar v času po razpustu parlamenta kolegij o vsebini izrednih sej odloča z dvotretjinsko večino. O uvrstitvi obeh zakonov na sejo je kolegij odločal na pobudo Pavla Gantarja iz Zares, k obravnavi in sprejetju obeh zakonskih predlogov pa je pozvala tudi vlada, ki opravlja tekoče posle.

Pobudo, da bi interventni zakon vendarle obravnavali še v tem mandatu, je Gantar sprožil na eni prejšnjih seji kolegija, pri čemer je predlagal nekoliko omiljeno različico vladnega predloga, nato pa je o možnosti dogovora opravil pogovore še s socialnimi partnerji. Kot je ponovil danes, bi bili ti večinoma pripravljeni sprejeti nekoliko omiljen zakon, vendar ob zavezi političnih sil, ki računajo, da bodo imele v naslednji sestavi DZ pomembno vlogo, da brez soglasja socialnih partnerjev ne bodo enostransko posegale v plačna razmerja v letu 2012.

Ostro nad SDS in Posedija zaradi nepodpore 

Gantar je po tem, ko interventni zakon in zakon o javnih financah nista bila uvrščena na izredno sejo DZ, v sporočilu za javnost zapisal, da je prizadevanja za zdravje javnih financ uničil politični prestiž. Prepričan je, da se bo nadaljnja "skrb" za usodo javnih financ nadaljevala kot del volilne kampanje SDS. Gantar je zapisal, da je državni zbor zapravil "pomembno in nemara tudi zadnjo priložnost", da bi še pred volitvami decembra 2011 in sestavo nove vlade prispeval k stabilizaciji javnih financ v razmerah, ko je v Evropi že na delu nova recesija, finančni trgi pa so močno vznemirjeni.

"Omenjena dva zakona sta padla izključno zaradi prestižnih političnih vprašanj in zaradi znane politike SDS: 'čim slabše, tem bolje'. Zakon je padel, ker mu je v DZ in v politiki mino nastavila SDS, med socialnimi partnerji pa del sindikatov, ki je pod vplivom Janeza Posedija, kar je privedlo tudi do odstopa vodje pogajalske skupine g. Dušana Miščevića," je oster Gantar.

Glede na to, da se bo SDS še v novembru sestala s predstavniki sindikatov in drugih socialnih partnerjev, je Gantar prepričan, da bo SDS sedaj "na takšen ali drugačen način s pomočjo sindikatov, v katerih ima očitno močan političen vpliv," predlagala nove pobude in se bo nadaljnja "skrb" za usodo javnih financ v Sloveniji nadaljevala "kot del volilne kampanje SDS, v kateri bo vodilno vlogo rešitelja poskušala prevzeti SDS". Poslanska skupina in stranka Zares v teh igrah zagotovo ne bosta sodelovali, je zagotovil.

Kot je povedal Gantar za STA, se je namreč v minulih dneh usklajeval s poslanskimi skupinami, tudi s SDS, in je "kazalo obetavno". Poudaril je, da sam ni pričakoval, da bi lahko prišli tako daleč, da bi prizadevanja za uvrstitev zakona na sejo podprle skoraj vse poslanske skupine razen SNS in SDS. Ob tem je pohvalil tudi vlado, ki se je vključila v ta prizadevanja.

Zgodba končana do imenovanja nove vlade

Zgodba z interventnim zakonom je sedaj končana do imenovanja nove vlade, pa je po odločitvi poslancev, da državni zbor na izredni seji ne bo obravnaval interventnega zakona, komentiral predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Vendar bodo takrat razmere manj ugodne, in to ne le za javni sektor, temveč za celotno državo, je ocenil Štrukelj. Ukrepi v interventnem zakonu po njegovem mnenju niso nikogar globoko obremenjevali oz. prizadeli, a kljub temu je "slovenska politika ponovno pokazala, kako zrela je za zahtevne odločitve, predvsem takrat, ko je treba strankarski interes potisniti vstran na račun skupnega dobrega".

Kot je Štrukelj nadaljeval, je odločitev, da se interventnega zakona ne bo obravnavalo, del igre, ki je vezana na uspeh na volitvah. Vseeno pa Štrukelj še vedno ne verjame, da bi tudi zaradi tega bilo ogroženo izplačilo plač v javnem sektorju.

V časniku Dnevnik smo danes poročali, da bi javni sektor do konca leta utegnil ostati brez denarja za plače. To bi bilo "res skrajno", meni Štrukelj. Dodaja pa, da gre vseeno za simptom, ki kaže na to, kako resna je situacija.

Nestrinjanje z izjavo Janeza Posedija

Štrukelj današnjega odstopa Miščevića z mesta vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja in domnevne razprtije v tej skupini ni želel konkretneje komentirati. Kot je dejal, ne želi posegati v njihova razmerja in prilivati olja na ogenj, vendar se mu Miščevićeve izjave zdijo zelo resne in verjame, da jih ni izrekel "kar tako". Štrukelj je tudi spomnil, da druga skupina, ki jo je nedavnega vodil Miščević, predstavlja manjše število delavcev.

Miščević je namreč v sporočilu za javnost dopoldan sporočil, da odstopa z mesta vodje pogajalske skupine, saj v tem trenutku v pogajalski skupini prevladujejo radikalci, "ki onemogočajo sprejemanje razumnih odločitev".

V odstopni izjavi se je skliceval na izjavo člana pogajalske skupine Janeza Posedija, da pod nobenim pogojem ne pristajajo na interventni zakon. Kot je menil Miščević, se s takim stališčem ne more strinjati in pod takimi pogoji pogajalske skupine ne more več voditi. Tako početje po njegovem prepričanju vodi tudi v ogrožanje delovnih mest v javnem sektorju, je še ocenil.

Bolj predvolilna kampanja kot resen poskus

Predlog za obravnavo interventnega zakona v DZ se Posediju zdi bolj predvolilna kampanja kot pa resen poskus, da se nekaj stori za državo. Kot je ocenil, so poslanci skušali urejati nekaj, za kar so že prej, pred razpustom DZ, imeli možnost, a niso.

Posedi je za STA pojasnil, da on ni "proti vsemu", ampak nasprotuje temu, da se pogajalska skupina javnega sektorja izreka o celotnem zakonu. Razložil je, da interventni zakon opredeljuje tudi zamrznitev pokojnin ter zamrznitev in tudi znižanje socialnih transferjev, kar pa ni stvar sindikatov javnega sektorja, ampak Ekonomsko-socialnega sveta.

Glede odstopa je povedal, da je besede, ki jih je omenjal Miščević, "nekoliko nerodno zapisal," Miščević pa da jih je nekoliko drugače razumel. Poudaril je, da sta se z Miščevićem danes pogovorila. Posedi razume Miščevića, da ne želi več voditi skupine, a njegovo odločitev hkrati obžaluje. Dodal je, da se kot kolega spoštujeta in razumeta, v prihodnje pa bosta še sodelovala.