Izkušnje kažejo, da se delodajalci za nadzor najpogosteje odločajo v primerih, ko gre za večkratno ponavljanje bolniškega staleža, ki se konča pred iztekom 30 dni, ko je breme za nadomestilo na delodajalcu, in se ponovi čez teden dni, je za Delo pojasnil predsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije Mitja Klavora.

Čeprav zakon detektivom dovoljuje, da lahko preverjajo bolniški status tudi med zaposlenimi v javnem sektorju, tam tovrstnega nadzora tako rekoč ni. Ker je treba javnega uslužbenca v skladu z zakonom o javnih uslužbencih obvestiti o tem, da ga bodo nadzirali, je uspeh takega nadzora onemogočen.

Časnik piše, da je zasebni detektiv pred štirimi leti po naročilu delodajalca opazoval tri delavce, ki so bili na bolniškem staležu, jim sledil in jih fotografiral. Delodajalec je njegove ugotovitve uporabil za izredno odpoved delovnega razmerja, a so vsi trije delavci na delovnem in socialnem sodišču dokazali, da so bile odpovedi nezakonite. Delovno sodišče je menilo, da delodajalec pri odpovedih sploh ne bi smel uporabiti gradiva detektiva, ker je bilo pridobljeno v nasprotju s tedanjo veljavno zakonodajo, enako je ugotovilo koprsko okrajno sodišče, ki je razsodilo o detektivovi kazenski odgovornosti. Zaradi neupravičenega slikovnega snemanja je detektivu prisodilo osem mesecev zapora, pogojno na dve leti, sodba pa je, kot so s koprskega okrajnega sodišča pojasnili za Delo, še vedno na višje sodišču.

Sicer pa je nadzor domnevne zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe le eno izmed delovnih področij zasebnih detektivov. Mitja Klavora je za časnik pojasnil, da je glavna metoda dela zasebnega detektiva zbiranja informacij. Te sme dobiti od vsakogar, pri čemer mora sogovornika opozoriti, da je detektiv in zakaj zbira podatke, od posameznika pa je odvisno, ali mu bo z odgovori ustregel ali ne. Predsednik Detektivske zbornice Republike pa opozarja, da zasebni detektiv nikakor ne sme zbirati informacij z goljufijo ali prevaro. Po mnenju Informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar novi zakon o detektivski dejavnosti še bolj jasno opredeljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji sme detektiv izvajati svoja zakonska upravičenja in ta upravičenja in tudi omejitve, določa zalo natančno.

Musarjeva pojasnjuje, da lahko detektiv osebno zaznava na javnih krajih in iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. A je detektiv tudi pri tem omejen s pravico posameznika do zasebnosti. Tako pri izvajanju tega ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršne koli prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in vidno označenega zasebnega . Skratka, čeprav je ta prostor viden z javnega mesta, detektiv ne sme vanj poseči s tehničnimi sredstvi, kamero ali fotoaparatom.

Detektiv lahko podatke dobit tudi od zdravnika, vendar le glede bolniškega reda oziroma navodil, ali in koliko se sme bolnik gibati, kakršna rekreacija mu je dovoljena, medtem ko po diagnozi ali zdravilih ne sme spraševati.