Nekoliko podrobnejši pogled v podatke, ki jih zbira ministrstvo za pravosodje, kaže, da so vozniki najpogosteje ostali brez dovoljenja zaradi kombinacije različnih prekrškov (ter posledično zbranih 18 ali več kazenskih točk) in po drugi strani neposredno, zaradi sankcije, ki jim jo je izreklo sodišče. Slednjo so si večinoma prislužili, ker niso spoštovali enega osnovnih pravil varne vožnje, po katerem alkohol pač ne sodi za volan. Neposredno izgubo vozniškega dovoljenja denimo zakon predvideva v primerih, ko ima voznik v krvi več kot 1,5 promila alkohola.
Neuspešna grožnja z visokimi kaznimi
Vseeno odgovor na vprašanje, ali je odvzem vozniškega izpita kot eden najbolj drastičnih ukrepov pripomogel k boljši prometni varnosti, ni enoznačen, meni prometni strokovnjak in inštruktor varne vožnje Andrej Brglez. Po njegovih besedah je odvzem dovoljenja ukrep, v katerem predlagatelji vedno višjih kazni zagotovo vidijo najmočnejši vzvod za discipliniranje najbolj neodgovornih voznikov. Po eni strani Brglez sicer ocenjuje, da se z "odstranitvijo" najbolj nevarnih voznikov s cest nedvomno poveča prometna varnost, vendar to po drugi strani ni ukrep, ki bi deloval preventivno, vsaj ne v taki meri, kot to vedno znova obljubljajo pisci prometnih zakonov.
"Kazen mora biti učinkovita in taka ni samo takrat, ko kršitelju prepreči, da svoje nevarno početje nadaljuje, najučinkovitejša je, ko morebitnega kršitelja odvrne že od misli na kršitev. V tem pogledu so naši oblikovalci kazenske prometne politike iz leta v leto v globlji slepi ulici, saj je postalo splošno znano, da grožnja države z visokimi kaznimi ni uspešna, kar pa seveda najeda zaupanje v učinkovitost takšnega ukrepa, kot je odvzem izpita," opozarja Andrej Brglez in dodaja, da so k boljši prometni varnosti več kot odvzemi dovoljenj prispevali drugi dejavniki, denimo novi odseki avtocest, uvedba vinjet, varnejši avtomobili itd.
Za nov izpit tečaj varne vožnje
Po novem zakonu o voznikih, ki velja od začetka julija, morajo vsi, ki ostanejo brez vozniškega dovoljenja, pred vnovičnim opravljanjem izpita opraviti tudi dodatno usposabljanje za varno vožnjo. Gre za nov ukrep, s katerim naj bi "povratnikom" pomagali pri vozniški "rehabilitaciji" in na tak način pripomogli tudi k večji prometni varnosti. Nujno opravljanje tečaja varne vožnje kot zelo dober ukrep podpira tudi Brglez, a ob tem opozarja, da takšen ukrep sam po sebi še ne zagotavlja uspeha. "Vozniki, ki so ostali brez izpita, imajo lahko veliko vozniških izkušenj, pogosto so vanje celo preveč prepričani. Zato bi morali zanje pripraviti zelo premišljene tečaje, pri katerih bi bil poudarek namenjen učinkovitemu prenosu občutka za odgovorno, tovariško in strpno vožnjo, ki jim ga praviloma primanjkuje," pravi naš sogovornik in obenem priznava, da bi bilo pri uresničitvi takšnih programov varne vožnje sprva zagotovo nekaj težav, saj imamo za zdaj pri nas premalo dovolj usposobljenih inštruktorjev, ki bi bili kos takim, zelo svojevrstnim voznikom.
"Kot vemo, je lažje nekoga naučiti nekaj delati prav, če ne zna nič, kot pa, če že dolgo nekaj dela narobe in je v svoj prav neomajno prepričan," je slikovit Brglez, ki težavo na področju prometne varnosti vidi predvsem v tem, da mnogim dobrim zakonodajnim ukrepom ne sledi učinkovito izvajanje, zato dostikrat ne morejo prinesti želenih učinkov. "Če povem po domače, prepišemo lahko vso avstrijsko zakonodajo, a brez učinkovitega izvajanja, ki zahteva usposobljene kadre, ne bomo nikdar dosegli enakih rezultatov," meni prometni strokovnjak.
