Samovoljni oče že mesece skriva hčerkico

Starši, ki se po ločitvi bojujejo za otroka, se po mnenju strokovnjakov borijo za zvezo, otrok pa je zanje le sredstvo in ne cilj. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Kljub temu je javnosti znana le očetova plat zgodbe in njegova prijava spolne zlorabe deklice, ki naj bi jo zakrivil materin oče. Na policiji in tožilstvu dokazov za hude obtožbe doslej niso našli, podrobnejši pregled primera pa pokaže tudi precej drugačno sliko, kot je bila predstavljena doslej. Med drugim smo namreč izvedeli, da se je očetova obtožba o spolni zlorabi pojavila takoj zatem, ko je postalo dokončno jasno, da je sodišče deklico dodelilo materi. Poleg tega po naših podatkih policisti očeta obravnavajo zaradi možnosti, da je hčerki protipravno odvzel prostost. Odvetnik dekličine matere Miran Kos je opozoril, da bo imelo vse skupaj posledice za otroka, po mnenju sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darje Kuzmanič Korva pa gre v tovrstnih primerih predvsem za nezaključen partnerski odnos.

Čeprav je mariborsko višje sodišče že junija lani potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, s katero je štiriletno deklico s Koroške dodelilo v varstvo in oskrbo njeni materi, pristojni organi odločitve sodišča še vedno niso uresničili. Ne samo da oče deklico skriva že nekaj mesecev, pač pa je v tem času ni nihče niti videl, saj že od lanskega novembra vrtca ne obiskuje več. Kje je punčka, očitno ve le njen oče, ki se je vse do zdaj požvižgal na odločitve uradnih organov.

Spomnimo, da je nazadnje sodišče s pravnomočno odločitvijo zavrnilo predlog očeta za začasno dodelitev otroka v njegovo varstvo. Oče je pri tem navajal, da naj bi materin oče deklico spolno zlorabljal, vendar policijska preiskava hudih obtožb ni potrdila, tožilstvo pa končne odločitve o tem še ni sprejelo, saj so za razjasnitev primera menda angažirali še klinično psihologinjo. Ker oče kljub sodni odločbi deklice ni predal materi, so skušali pristojni v prvih marčevskih dneh deklico predati v materino oskrbo s pomočjo izvršbe. Na domu očeta štiriletne punčke je skušal izvršbo opraviti sodni izvršitelj, ki mu je zaradi varnosti družbo delalo nekaj policistov, prisotni pa sta bili tudi socialna delavka in otrokova mati. Poročali smo že, da deklice niso našli. Zaradi izvršbe je Matic Munc iz svetovalnice Akcija! zahteval celo odstop prvega moža policije Janka Gorška, ta pa je takšne zahteve zavrnil kot povsem neprimerne.

Obtožba o spolni zlorabi takoj po zavrnitvi sodišča

Zgodba o deklici in njenih starših, doma iz Mežice, je doživela velik odziv tudi v medijih, vendar je bil primer praviloma predstavljen zgolj s stališča njenega očeta ter Matica Munca, ki zastopa očetove interese. Kako vse skupaj doživlja punčkina mati, ki svoje hčerkice ni videla že vse od oktobra lani, doslej praktično ni bilo mogoče slišati, zato smo se obrnili na njenega odvetnika Mirana Kosa z Raven na Koroškem. Odvetnik poudarja, da imajo vse pravne podlage za izvršitev sodbe o predodelitvi otroka materi, saj je sodišče zavrnilo vse pritožbe, revizijo in predloge začasnih odredb, ki jih je podal oče. "Smo torej pravno zmagali, a bo mati vseeno težko prišla do otroka, ker je sistem na žalost takšen, da ne omogoča drastičnega posega organov v smislu, da bi lahko ugotovili, kje je otrok. Odločitev sodišča mora namreč izpolniti sodni izvršitelj, ki nima policijskih pooblastil, s pomočjo katerih bi lahko otroka tudi našel. Sistem je tu preokoren in pretog, kdor ga dobro pozna, pa ga lahko tudi izkorišča," na težave pri predodelitvi deklice materi opozarja Kos in dodaja, da se vsi vpleteni premalo zavedajo, kako zaradi vsega skupaj trpi punčka.

Iz podatkov, ki jih imamo o tem primeru, je mogoče potegniti tudi nekaj drugih zgovornih sklepov. Sosledje dogodkov tako kaže, da se je očetova obtožba o spolni zlorabi pojavila takoj zatem, ko je postalo dokončno jasno, da je sodišče deklico dodelilo materi. In skoraj natanko dve leti po začetku sodnega postopka glede dodelitve otroka. Razbrati je mogoče tudi, da je oče v tem času proti nekdanji partnerici in njenemu očetu podal cel kup ovadb, med drugim zaradi grdega ravnanja, nasilništva, zanemarjanja otroka, neplačevanja preživnine in na koncu še zaradi spolne zlorabe, a je tožilstvo v Slovenj Gradcu vse ovadbe doslej zavrglo. Zakonca iz Mežice sta se razšla že sredi leta 2008 in vse od takrat je deklica pri očetu, ki naj bi takšno "rešitev" dosegel tudi z grožnjami, zatrjuje mati. Vse od takrat naj bi ji bivši partner oteževal in v precejšnji meri tudi onemogočal stike s hčerkico, ki je v drugi polovici lanskega leta praktično ni videla. V oči bode tudi dejstvo, da se je celoten postopek do pravnomočne dodelitve deklice materi na sodišču razvlekel na več kot leto in pol, kar je nenavadno dolgo, saj bi morala sodišča tovrstne primere reševati čim hitreje.

Glavna žrtev je deklica

Zapleteni in mučni zgodbi, katere glavna žrtev je predvsem nič krivo dekletce, za zdaj še ni videti konca, saj deklice še vedno niso našli. Ker oče že nekaj mesecev ignorira odločitev sodišča o dodelitvi otroka materi, policisti po naših podatkih preiskujejo možnost, da je s takšnim ravnanjem hčerki protipravno odvzel prostost. Tiskovni predstavnik slovenjgraške policije Peter Pungartnik tega sicer ni želel potrditi, pojasnil pa je, da so v začetku meseca prejeli obvestilo, da deklico pogrešajo. "Ukrepali smo v skladu s standardi in postopki, ki veljajo v tovrstnih primerih, vendar policija do zdaj deklice še ni našla," pravi Pungartnik in dodaja, da vse postopke v zvezi s tem usmerja slovenjgraško tožilstvo.

Tako vse kaže, da je oče štiriletne punčke v tem primeru vzel zakon v svoje roke, čemur na neki način pritrjuje tudi Miran Kos, po mnenju katerega oče očitno uporablja taktiko, s katero želi otroka pri sebi zadržati toliko časa, da sploh več ne bo hotel k materi: "S takšnim ravnanjem seveda krši pravico otroka do stika z materjo in materi pravico do stika z otrokom, zato smo o tem obvestili vse pristojne institucije, od varuha človekovih pravic do ministrstva za pravosodje in notranjega ministrstva, vendar se nihče ne zgane. Vsi skupaj dopuščajo takšno stanje, medtem ko strokovnjaki opozarjajo, da bo imelo vse skupaj posledice za otroka, na kar vsi pozabljamo in kar je pravzaprav najpomembneje."

Komentar Svena Berdona: Puščice v napačni tarči

Borijo se za zvezo, ne za otroka

Primerov, kjer se starša po razvezi ne moreta dogovoriti o vzgoji in varstvu otroka, je po besedah sekretarske Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darje Kuzmanič Korva okoli pet odstotkov. Po navadi po njenih izkušnjah sploh ne gre za to, kje in s kom bo otrok živel in koliko stikov bo imel, pač pa za nezaključen partnerski odnos. Starša, ki se borita za otroka, še nista pripravljena prekiniti zveze, saj s prepiri in boji še naprej delujeta enako, kot sta delovala v zvezi. Po njenem ob tem, ko pokažeta, koliko sta pri dogovarjanju o stikih sposobna misliti na otroka, partnerja ob razpadu zveze kažeta tudi svojo zrelost.

Boj med staršema močno vpliva na otroka, se s Kuzmanič-Korvovo strinja tudi psiholog dr. Zoran Pavlović s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Otroci imajo konflikt lojalnosti. Radi imajo tako mamo kot očeta in bojijo se, da ne bodo katerega izmed njiju izgubili. To je zanje zelo čustveno obremenjujoče in težko prenašajo to breme. Ne le da je ob razpadu družine otroku, da se bo počutil varnega, treba zagotoviti, da ne bo izgubil nobenega od staršev, treba je to tudi dokazati, kar pa se v takšnih bojih seveda ne dogaja.

Kako se takšni boji, v katerih so otroci sredstvo in ne cilj, odražajo pri otroku? "Otroci imajo različne temperamente, zato se takšne stvari pri njih odražajo na različne načine," pravi Pavlović. Pogosto se zgodi, da "sami postanejo težava". Ker drugače ne morejo zediniti staršev, ustvarijo problem, starši pa se združijo vsaj pri njegovem razreševanju. So tudi otroci, ki tiho trpijo, pri katerih se pojavijo psihosomatske težave, so manj pozorni v šoli, zamišljeni in podobno.

Takšni otroci so ogroženi, opozarja Kuzmanič-Korvova, tudi zato, ker nase prenašajo družinske vzorce in so v nevarnosti, da se bo podoben scenarij ponovil tudi pri njih, ko bodo odrasli. Socialne delavke na centrih starše, ki se prek otroka borijo za zvezo, kmalu prepoznajo. Pogosto se takšni starši tudi sami ne zavedajo, da gre za nerazrešen odnos, ki ga razčiščujejo prek otroka. Zato si v skupnosti centrov želijo, da bi se ti starši udeleževali nekakšnih delavnic oziroma tečajev, ki bi jim pomagali razčiščevati partnerske težave.