Okoli dveh popoldne je iz sodne palače prišel njegov zagovornik Tomaž Bromše in povedal, da njegovi stranki kršijo pravice, ki mu kot sodniku pripadajo: "Trenutno je položaj takšen, da so sodniku Škobernetu kršene pravice, ki mu gredo kot sodniku skladno z ustavo. Sodišče nima dovoljenja državnega zbora, da bi lahko bil priprt oziroma, da bi se lahko začel kazenski postopek. Tožilstvo in sodišče takšnega dovoljenja nista priskrbela in bi moral biti zato izpuščen na prostost," je povedal Škobernetov zagovornik.

Zapleti še pred začetkom kazenskega postopka

Naj spomnimo, da je parlamentarna mandatno-volilna komisija, ki je pristojna tudi za imuniteto sodnikov, Škobernetu odrekla imuniteto, državni zbor pa bo o podpori odločitvi komisije odločal šele v ponedeljek. Še pred tem se bo danes zvečer izteklo 48-urno sodno pridržanje. "Pripor ni bil odrejen, ker ne more biti odrejen. Bil je predlagan, ampak ne more biti odrejen. Tako bi moral biti Škoberne ta trenutek izpuščen na prostost, vendar se preiskovani sodnik nekako ne more odločiti, kaj naj v tem trenutku naredi.

Ta trenutek bom vložil vsa pravna sredstva, ki so glede na protiustavni položaj potrebna," je še povedal odvetnik Bromše, njegove besede pa nakazujejo morebitne velike zaplete še pred začetkom kazenskega postopka.

Od virov blizu sodišču smo neuradno izvedeli, da si bo preiskovalni sodnik vzel nekaj časa - kolikor ga pač sploh ima - za premislek, vendar po nekaterih pravnih mnenjih odločitev komisije, ki je Škobernetu odrekla imuniteto, "zdrži". "A težava je, ker tovrstne sodne prakse ni," nam je povedal naš vir. Drugačnega mnenja je bil naš drugi sogovornik, strokovnjak za ustavno pravo, ki v tem primeru ni želel biti imenovan: "Na prvi pogled bi rekel, da morajo počakati na potrditev državnega zbora (DZ). Takoj ko je ta pristojnost vezana na DZ, je namreč ne more imeti delovno telo, razen če bi DZ izrecno prenesel svojo pristojnost na komisijo. Ta položaj je podoben nepravnomočni sodbi. Preprosto še ne gre za končno odločitev."

Za komentar Bromšetovih trditev in njegove zagovorniške taktike smo zaprosili tudi tožilstvo, kjer so se odzvali s kratkim odgovorom: "Postopek v zvezi z dovoljenjem za pripor in začetek kazenskega postopka je bil izpeljan zakonito. Kakršnih koli dodatnih informacij pa vam v tem trenutku ne moremo dati," so nam sporočili iz skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Sodnikova domnevna sodelavca pri nečednih poslih, direktor Javnega podjetja Komunala Laško Marjan Salobir in Esad Ramić, sta bila včeraj prav tako na vrsti za zaslišanje pri preiskovalnem sodniku. Po neuradnih podatkih zoper Salobirja ni bil odrejen pripor, o Ramićevi usodi pa nas do konca redakcije še niso obvestili.

Osumljenci so si razdelili "policijsko" podkupnino

Vodja sektorja kriminalistične policije v celjski policijski upravi Jože Senica je včeraj pojasnil nekaj podrobnosti policijske preiskave, v kateri so razkrinkali domnevno podkupljivega sodnika. Povedal je, da so se policisti zatekli tudi k prikritim preiskovalnim ukrepom, kot so tajno delovanje, tajno opazovanje, nadzor telefonov in odigrano dajanje podkupnine. Policisti so preiskavo začeli lanskega decembra, in sicer na podlagi prijave po elektronski pošti. V ovadbi naj bi prijavitelj zapisal, da je Škoberne s pomočjo posrednikov - soosumljenih Marjana Salobirja in Esada Ramića - prišel do 9000 evrov podkupnine, kasneje pa naj bi trojica od Esada Čehajića, osumljenca kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, zahtevala še 50.000 evrov. Denar naj bi bil pogoj za odpravo zahteve po priporu in mednarodne tiralice zoper Čehajića, nad katerima je držal roko sodnik Škoberne. Preiskava je sume potrdila, policisti pa so izpeljali tudi predajo 18.000 evrov navidezne podkupnine osumljencem. Ti so si denar razdelili, sodnik Škoberne pa je svoj del umazanega zaslužka mirno položil na bančni račun.

V zadnjih odmevnih hišnih preiskavah, o katerih smo že poročali, so policisti kot dokazno gradivo zasegli več računalniških podatkov, listin, mobilnih telefonov ter tudi del navidezne podkupnine - 11.000 evrov.

Vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič je včeraj sporočil zanimiv, zgovoren in skrb zbujajoč podatek, da je prijava domnevno podkupljivega sodnika po elektronski pošti priromala na več kot 20 naslovov, a se ponekod preprosto niso zmenili zanjo: "Med drugim je bila poslana tudi na naslove več državnih organov, vendar pa so se nanjo odzvali le redki. Takšna odzivnost na korupcijske delikte, ne glede na to, ali gre za ulično, administrativno ali sistemsko korupcijo, je znamenje, da se družba ne zaveda obstoječe nevarnosti, da gre za družbi nevarne pojave, ki zaradi svoje specifike grobo ogrožajo temelje pravne države in slabijo zaupanje v sistem in institucije pravne države," je zato opozoril Florjančič. Pri tem ni želel izpostaviti nobenega izmed državnih organov in drugih naslovnikov, ki so prijavo "spregledali".