Najprej pa se je sojenje preselilo v Alzacijo v Franciji s pomočjo videokonference. Treba je bilo namreč zaslišati hotelirko in podžupana pobratene občine o tem, kdo je za tržiško delegacijo (vodil jo je župan Rupar leta 2003) poravnal račun za bivanje v hotelu Elisabeth. Oba Francoza sta potrdila, da je bil dogovor jasen: bivanje plača občina St. Marie aux Minnes. Pavel Rupar pa je bil obtožen, da je račun iz hotela prikazal na občini kot strošek, ki ga je poravnal sam in je zato dobil 2460 evrov iz občinske blagajne. Francoska hotelirka Dolores Naud je sicer zatrdila, da je kopijo računa dala Ruparju na njegovo zahtevo, a se je vseh okoliščin slabo spominjala.
Tožilka Renata Vodnjov je zahtevala pol leta zaporne kazni za tri leta pogojno in sodišče ji je popolnoma sledilo: sodba pa predvideva še vračilo denarja in obresti ter plačilo stroškov ne ravno poceni sodnega postopka. Njegov odvetnik Franc Rojko je napovedal pritožbo, sodba pa še ni pravnomočna.
