Stara zgodba o "podkupljivem" sodniku

(Slika je simbolična) (Foto: Jaka Adamič)

V oddaji Preverjeno je lanskega februarja izjavil, da je Casarja sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja podkupil z 2000 avstrijskimi šilingi in 500 nemškimi markami v zameno za obljubo, da bo njegov sodni primer zastaral. Lani se je Muhič v znamenje protesta trikrat postavil pred murskosoboško sodno zgradbo in razstavil plakate, na katerih je Casarju ponovno očital podkupljivost ter ga označil za zlikovca in alkoholika. "Vse je navadna izmišljotina. Počutim se grozno, zelo trpim. Pri delu se težje zberem. Nekateri namreč mislijo, da je resnično, kar trdi. O tem me sprašujejo znanci, tudi kolegi na sodišču so se me nekaj časa izogibali, kot da sem grešnik. Zaradi tega tudi nisem bil uspešen pri kandidaturi za predsednika sodišča. Ko sem pred kratkim želel izvod brezplačnika Žurnal, mi je raznašalec rekel, da si ga lahko kar kupim," je pričal Casar, ki je sprožil kazenski pregon proti Muhiču, ker gre za uradno osebo, pa je pregon prevzelo ljubljansko tožilstvo. Od obtoženca zahteva tudi odškodnino, včeraj je prijavil premoženjskopravni zahtevek v višini pet tisoč evrov.

Sodnika poskušal izsiljevati

Zgodba ima že dolgo brado. Začelo se je leta 1989, ko je Muhič izgubil službo. Odločil se je, da se bo ukvarjal s trgovino. Od prijatelja si je izposodil 60.000 tedanjih nemških mark, in čeprav trdi, da mu je denar vrnil z obrestmi vred, ga je prijatelj tožil, češ da mu je dolžan še 50.000 mark. Muhič pravi, da mu je prijateljica svetovala, naj gre po pravne nasvete k sodniku Casarju, kar je tudi storil, v zahvalo pa plačal 2000 šilingov. Ko se je nato izkazalo, da bo tožbo reševal prav ta sodnik, pa mu je odštel še 500 mark. Sodnik mu je menda takrat obljubil, da bo tožba zastarala, a končalo se je tako, da je pravdo izgubil najprej na murskosoboškem okrožnem sodišču, potem pa še na višjem in vrhovnem. Njegovo hišo so dali na dražbo in ostal je povsem brez premoženja. Včeraj je povedal, da je nezaposlen in da s preživlja se z invalidnino in socialno pomočjo, skupno dobi 226 evrov na mesec.

A zgodba s tem še ni končana. Pod vtisom tega, kar se je zgodilo, je šel Muhič leta 2005 do takratnega podpredsednika murskosoboškega sodišča in mu povedal o podkupnini. Poklical je tudi Casarja in mu zagrozil, da bo vse skupaj razkril tudi medijem, če mu ne izroči dveh milijonov tolarjev. Sodnik se je obrnil po pomoč na policijo, in ko je sodnik Muhiču izročil ovojnico, v kateri naj bi bil denar, so ga prijeli. Muhič je poizkus izsiljevanja priznal, češ da mu ni preostalo nič drugega, vztrajal pa je tudi, da je sodnika dejansko podkupil. Zaradi poskusa izsiljevanja in žaljive obdolžitve so ga v začetku leta 2007 obsodili na leto in sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let.

Pregled pri psihiatru

Muhič, ki je na sodišče prišel brez zagovornika, se včeraj ni hotel zagovarjati. Rekel je, da je doživel že veliko razočaranj in da je proti sodniku nemočen. Casar pa je dejal, da je obtoženi s sodelovanjem v oddaji Preverjeno verjetno poskušal odložiti ali vsaj upočasniti prodajo svoje hiše na dražbi. "Če bi mi kdo ponudil podkupnino, bi se takoj izločil iz zadeve," je zatrdil 70-letni sodnik in dodal: "Znanci me sprašujejo, ali bom dal za pijačo, in ko odvrnem, da nimam denarja, me zbadajo, če sem že porabil vso podkupnino. Tudi žena me zafrkava rekoč, da ji povem za vse honorarje, ki jih dobim za svoje pisanje v Pravni praksi, za podkupnino pa ne..."

Sojenje se bo nadaljevalo 20. oktobra. Do takrat bo obtoženca pregledal izvedenec psihiater in ocenil, ali je v času kaznivih dejanj razumel pomen svojih ravnanj ali ne. Muhič je namreč povedal, da je že bil psihiatru, ki mu je dal zdravila, predlagal pa mu je tudi zdravljenje v bolnišnici, a ga je odklonil.