Na območju vojašnice v Gradcu odkrili grobišče žrtev nacistov

Črna kronika - sreda, 10.03.2010 16:27 Tekst: (sta)

Dunaj - Na območju vojašnice v Gradcu na avstrijskem Štajerskem so odkrili grobišče žrtev nacistov med drugo svetovno vojno, med katerimi so tudi ameriški in britanski piloti, je danes sporočilo avstrijsko obrambno ministrstvo. Šlo naj bi za posmrtne ostanke skupno okoli 70 ljudi, ki naj bi bile žrtve pripadnikov SS.

Nacistični voditelj Hitler. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Kot je danes na Dunaju povedal avstrijski obrambni minister Norbert Darabos, preiskave na območju vojašnice Belgier še potekajo, dosedanji izsledki pa so pokazali, da so bile žrtve pobite v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Žrtve naj bi pobili pripadniki enot SS in jih nato pometali v bombne kraterje, ki so bili na območju. Med žrtvami so tudi zavezniški piloti, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še pojasnil Darabos.

Avstrijski zgodovinar Dieter Binder je poudaril, da v omenjenem primeru ni šlo zgolj za zločine v kaosu konca vojne, ampak "za sistematične vojne zločine z vsemi posledicami". Šlo je za ukazane likvidacije s sestavljenega seznama oseb, ki so jih nato vrgli v bombne kraterje. Aprila 1945 pa so nato krvniki želeli zločin prikriti in so žrtve skušali premakniti na bližnje pokopališče. Tam so nato odkrili 142 žrtev poboja, skupno pa naj bi bilo žrtev do 219, je pojasnil Binder.

Med žrtvami, ki so jih pobili na območju omenjene vojašnice, naj bi bili tako vojni ujetniki, kot tudi partizani oz. uporniki in prisilni delavci. Med pobitimi naj bi bili tudi madžarski Judi, ki pa so za preiskovalce največja neznanka, saj nimajo praktično nobenih podatkov ne o njihovem številu ne o identifikaciji, je še povedal Binder.

Avstrijsko notranje ministrstvo naj bi sicer medtem poizvedovalo tudi za krvniki žrtev v graški kasarni. Dva bi bila teoretično še lahko živa, čeprav bi bila danes stara že preko 90 let. Njihove sledi pa vodijo v Nemčijo, je še pojasnil obrambni minister Darabos.

Avstrijski obrambni minister je še zatrdil, da si bo še naprej prizadeval za razjasnitev nacističnih zločinov na območju današnje Avstrije. Kot navaja APA, pa bi tema okoli grobišča v Gradcu lahko igrala tudi vlogo v predsedniški predvolilni kampanji, saj kandidatka svobodnjakov (FPÖ) Barbara Rosenkranz velja za bolj "strpno" do dogodkov med drugo svetovno vojno, če ne že za naklonjeno nacističnim metodam. Sama to sicer zanika in se uradno postavlja proti nacistični ideologiji, kar je v ponedeljek podkrepila tudi s pisno izjavo.