Vidic, sicer doktor veterinarskih znanosti, je kot član skupine izvedencev, ki je po napadu na 35-letnega Tržičana leta 2006 proučevala vedenje bulmastifov, ocenjeval, da ti psi ne sodijo skupaj. "Ne morejo biti skupaj, ker so tempirana bomba, ki lahko v določenih okoliščinah eksplodira. Načeloma so bili to zelo prijazni psi, socializirani, vendar hkrati zelo dominantni, samostojni, pogumni," je danes za STA povedal Vidic.

Izvedenci so takrat izvajali različne poizkuse, kako se psi odzivajo na zunanje dražljaje, in ob simulaciji okoliščin na Oražnovi ulici leta 2006 ugotovili, da bi se psi odzvali enako. "Lahko bi prišlo do skupinskega napada. To je bila zelo trdno povezana skupnost, krdelo, in vodja v takšnem pasjem krdelu ima 'oblast' in člani krdela ga posnemajo," je dejal Vidic.

Po dogodku leta 2006 je predlagal dve možnosti, in sicer, da bi ostali v zavetišču ali pa da bi jih dobili v roke ljudje, ki bi znali ravnati s takšnim psom, vsekakor pa bi morali živeti ločeno.

Generalni direktor policije pohvalil posredovanje policistov v napadu psov

V primeru torkovega napada psov na lastnika so policisti po prejemu informacije hitro izvedli potrebne naloge. Predvsem pa so preprečili, da bi se nevarne živali lahko pojavile še kje v bližnji okolici, kjer bi lahko ogrožale še katero koli drugo osebo, je ukrepanje policistov danes ocenil generalni direktor Policije Janko Goršek.

Pristojnost policistov v takšnih in podobnih primerih je, da ko dobijo informacijo ali klic na pomoč, s čim hitrejšim posredovanjem preprečijo nadaljnjo ogroženost oseb. S svojim ukrepanjem v primeru torkovega napada bulmastifov na lastnika v Ljubljani, so preprečili morebitno ogrožanje drugih oseb, medtem ko so za živali nato poskrbeli ustrezno usposobljeni, je ob robu današnjega obiska Policijske uprave Slovenj Gradec, kjer je spremljal ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, dejal Goršek.

Kresalova pa je kot predsednica LDS dodala, da so danes, nemudoma po tem dogodku, v koalicijsko usklajevanje posredovali predlog zakona o odgovornem lastništvu psov. V stranki menijo, da je to področje premalo natančno urejeno, da so lastniki, ki imajo bolj nevarne pse, dolžni biti bolj usposobljeni in drugače obravnavani, kot drugi lastniki, da jih je potrebno posebej izobraževati in da morajo biti pogoji lastništva takšnih psov mnogo bolj ostri in mnogo bolj nadzorovani.

Kresalova je povedala še, da so že v prejšnjem mandatu poskušali s tem zakonom, a neuspešno. "Upam, da bo ta vlada bolj pametna in da ga bomo sprejeli," je dodala Kresalova, ki je prepričana, da bi takšen zakon zagotovo prispeval k večji varnosti.

Lastnik je pravila ministrstva upošteval

Kot je za STA povedal Hajdinjak, je lastnik psov dobil natančna navodila glede pogojev, ki jih je moral izpolniti, da je dobil pse nazaj. V sklepu kmetijskega ministrstva je bilo zapisano, da morajo biti psi med seboj ločeni. Lastnik je zato po njegovih navedbah na svojem domu poskrbel za ureditev ločenih prostorov, kar je posebna komisija tudi preverila. Dosledno je skrbel za to, da so bili psi v javnosti vedno ločeni, v zasebnosti doma pa tega po njegovih besedah očitno ni upošteval.

Po napadu so bili psi nekaj časa v zavetišču Gmajnice. Najprej je bil šolan in vrnjen lastniku Atos, ki je bil med tremi najmanj agresiven, je povedal Hajdinjak. Nato so po lastnikovih prizadevanjih prešolali še ostala dva. Lastnik je moral z vsakim od psov julija lani obnoviti znanje in opraviti preizkus. Enega po enega je obvladal, vseh skupaj pa po besedah Hajdinjaka "ne bi bilo mogoče obvladati niti teoretično."

Bulmastif - večni lovec

Vidic je pojasnil še, da ta pasma ni bila nikoli komercialna, zato je ohranila prvinske lastnosti lovskega psa, ki so ga uporabljali za lov na medvede, - pogum, vztrajnost, samozavest, samostojnost.

Bulmastif je močan pes, ki sodi v skupino molosov, velikih in močnih psov, ki so jih uporabljali že v antičnih časih. Pasma je nastala s križanjem med angleškim mastifom, po katerem je dobil svojo robustnost, in starim angleškim buldogom, po katerem je dobil agilnost. Bulmastif je bil prvotno namenjen za nevtralizacijo divjih lovcev, angleška aristokracija pa jih je uporabljala tudi kot telesne stražarje.

Bulmastifi dosežejo v višino med 63 in 69 centimetrov, težki pa so med 50 in 60 kilogramov. Samice so nekoliko manjše, od 61 do 66 centimetrov, ponavadi pa tehtajo med 45 in 54 kilogramov.