V Avstriji obsodili lastnika zlatarne v Mariboru: Profesionalni tat ali samo marioneta albanske kriminalne združbe

Čeprav je Dean Gomboc od februarja zaprt v Avstriji, stene lokala na mariborskem Glavnem trgu še zmeraj krasijo oglasni plakati njegove zlatarne. (Foto: Tomaž Klipšteter)

Obtoženčevemu izgovarjanju, da je denar, zlato in nakit kradel pod prisilo albanske kriminalne združbe, pa sodni senat graškega deželnega sodišča ni verjel in je lastnika mariborske zlatarne Dean nepravnomočno obsodil na pet let zapora.

Vsakega pripornika privedejo v lisicah

Na avstrijskih sodiščih je praksa, da vsakega pripornika pripeljejo pred sodni senat vklenjenega, ne glede na to, kaj mu obtožnica očita. Zato je tudi Gomboc imel na rokah lisice, ko je vstopil v veliko dvorano graškega sodišča, v kateri so v preteklosti sodili serijskemu morilcu Jacku Unterwegerju in pisemskemu bombašu Franzu Fuchsu. Gombocu sedenje na zatožni klopi ni bilo tuje. V preteklosti je že bil obsojen zaradi premoženjskih deliktov v Sloveniji, pa tudi v Avstriji so ga leta 2006 obsodili na poldrugo leto zapora, pri čemer so ga pogojno izpustili, ko je odsedel pol leta. Sodnemu senatu pod predsedovanjem Helmuta Wlasaka, ki je znan po ostri kaznovalni politiki, je potožil, da je v to godljo zabredel zaradi vrste nesrečnih naključij. "Konec leta 2003 so me v zlatarni obiskali Albanci in me prisilili v 'reketiranje'. Najprej sem jim plačeval 1000 nemških mark, pozneje pa so znesek dvignili na 1000 evrov," je tožil plečati in visoki Prekmurec. Ko se jim je enkrat uprl, so mu vlomili v zlatarno in v hišo, nato je po njegovih besedah moral plen tatov odkupiti. Lani jeseni naj bi ga postavili pred izbiro: ali jim mesečno plačuje 2500 evrov ali pa se pridruži kriminalni bandi nekega Alija in zanjo opravi umazano delo. Z vlamljanjem naj bi zato pravzaprav imel le izgubo, je jamral. Ves plen naj bi namreč pobrali Albanci, je trdil, nato je moral od njih po tržni ceni odkupiti vse zlato. Tako si je prisvojil "samo" 491 gramov čistega zlata. "A moji zgodbi nihče ne verjame, policisti niso niti poklicali na Alijevo telefonsko številko, ki sem jo imel shranjeno v mobilnem telefonu," je obupano tožil Gomboc.

Specialisti ne pustijo sledi

Zavračal je tudi očitek tožilstva, da je vlomilec specialist. "Pustil sem veliko sledi in odtisov, specialisti tega ne počnejo," se je izgovarjal. Dragoceni plen v avstrijskih hišah naj bi znal najti tudi amater, ker Avstrijke svoj nakit in zlatnino shranjujejo v komodi v spalnici, je razložil. "Tako kot pri vas, a ne?" je vanj podrezal sodnik. "Ne, Slovenci vrednostnih predmetov ne shranjujemo v spalnici," mu je odgovoril. "Kje pa?" je vrtal Wlasak. "Tega ne vem." "Zdaj razumem, zakaj niste vlamljali tudi v Sloveniji," je hudomušno pripomnil predsedujoči.

Sodnik ni verjel izgovorom, med drugim zato, ker so policisti v avtomobilu obtoženega odkrili 88 draguljev, 6800 evrov gotovine in vlomilsko orodje, ko so ga 26. februarja aretirali v okolici Lipnice. Gomboc se je tistega dne odpravil v Avstrijo prodat nakradeno zlato. Zgodbi o Aliju in njegovih ravbarjih pa so očitno bili bolj naklonjeni nekateri oškodovanci, ki so mnogoštevilno spremljali glavno obravnavo. Neka gospa se je spomnila, kako je nekaj dni pred vlomom nekdo slikal njeno hišo. Ta oseba ni bila podobna Gombocu. Drugi oškodovanec je pripomnil, kako so na pomrznjeni travi odkrili sledi dveh vlomilcev. Karl Tieber, po poklicu ključavničar, pa je pripomnil, da skozi majhno kletno okno, skozi katero je v njegovo hišo vstopil tat, plečati Gomboc nikoli ne bi mogel zlesti.

Inšpektor Manfred Klug, ki je vodil ta policijski postopek, je vztrajal pri tezi, da je bil vlomilec en sam. Čeprav omenjenih dvojnih sledi čevljev ni znal prepričljivo pojasniti in niti tega ne, kako je obtoženi vstopil skozi 30 x 30 centimetrov veliko okno. "Zgodba o Aliju je konstrukt," je trdil policist. Ko je Gomboc pripomnil, da policist ne govori resnice, se je avtoritarni sodnik razjezil. "Hočete povedati, da laže?" se je razhudil Wlasak. "Avstrijska policija je drugačna kot slovenska, če je res, kar je o njej mogoče prebrati."

Državna tožilka Elisabeth Gasser, mlada in privlačna črnolaska, je v svoji sklepni besedi vztrajala pri očitku, da je Gomboc poklicni kriminalec, ki je zagrešil hude kriminalne delikte, zaradi katerih so oškodovanci utrpeli tudi psihološke posledice. Zato je zahtevala kazen več kot pet let zapora. Gombocev elegantni zagovornik Gerald Ruhri pa je petčlanski senat prepričeval, da niti policija niti sodišče nista preverjali verodostojnosti oškodovančeve zgodbe o Aliju, zato ji preprosto mora verjeti in obtoženca temu primerno milo kaznovati.

Napovedal pritožbo

"Vem da nimam več noben perspektive," je nazadnje spet jokal Slovenec, kar pa sodišča ni bistveno omehčalo. Razočaran zaradi sodbe, ki jo je sodnik Wlasak prebral še istega dne zvečer (avstrijsko sodišče hoče biti učinkovito in ne mara nepotrebnih zavlačevanj postopka), je Gomboc napovedal pritožbo. Do vnovičnega sojenja bo zato ostal za zapahi graškega pripora.