Desetina nagnjena k samomoru

Ugotovitve tričlanske komisije, ki jo je imenoval vodja zaporskega sistema Tomaž Smole, kažejo, da ni umrl zaradi nasilja druge osebe. "Vse pa kaže, da so ga nekateri sojetniki ogrožali, zato bodo morali za svoja dejanja odgovarjati," je bil jasen Smole.

Med preiskavo niso našli dokazov, da bi bil samomor povezan s prezasedenostjo osrednjega zapora ali z maltretiranjem osebja. "Lahko pa povem, da so imeli v zaporu do 26-letnika poseben odnos, saj je imel med drugim pogostejše stike s svojci, kot je to običajno," je zatrdil Smole. Po besedah vodje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so med preiskavo zaslišali vse, ki so bili v stiku z mladeničem, vendar ni nihče zaznal njegove namere. "Žal je tako, da ko nekdo prestopi določeno mejo in se odloči za samomor, mu tega ne more preprečiti nihče, potem gre le še za vprašanje, kdaj in na kakšen način," je svoja opažanja strnil prvi mož zaporskega sistema.

Poročilo o tragičnem dogodku še ni dokončno, a so se na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij zaradi velike odmevnosti odločili, da javnost s prvimi izsledki seznanijo čim prej. "Med drugim zato, ker nismo želeli privoliti v medijsko komunikacijo s svojci preminulega zapornika," je pojasnil Podržaj in dodal, da so bili do zdaj o dogodku bolj redkobesedni, ker so morali počakati na ugotovitve komisije, saj so želeli pred javnost stopiti z nekimi relevantnimi ugotovitvami.

Glede primera nesrečnega mladeniča, doma z območja Ilirske Bistrice, je izpostavil, da je imel težave z zasvojenostjo, kar v zaporu na Dobu sploh predstavlja velik problem. Že kmalu po prihodu v zapor letos spomladi je zapadel v "neke problematične odnose", zapletel naj bi se v zadolževanje, čemur so sledile grožnje. "Ker se je preveč zapletel, smo ga maja pogojno premestili v koprski zapor, kjer bi lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev ostal šest mesecev. Žal se je tudi tam zapletel in prekršil postavljene pogoje, tako da je bil po dveh mesecih sredi julija znova premeščen na Dob. Tu so ga namestili v samsko sobo, za kar je zaprosil sam, vendar so ga tistega večera pol ure po zadnjem obhodu paznika žal našli mrtvega v celici," je kronologijo povzel Podržaj in dodal, da vseh samomorov seveda ni mogoče preprečiti. Zatrdil je še, da so mladeniča "predvsem zaradi truda njegove matere obravnavali nadstandardno", tudi sam pa je s svojo mamo komuniciral izjemno pogosto.

Zadnja leta je bilo na Dobu osem primerov samomora, lani dva, letos pa je bil to prvi. "Če pogledamo realno, je na Dobu med 450 zaprtimi od 50 do 60 takšnih, ki imajo izrazito samomorilna nagnjenja, zato je nekorektno pričakovati, da lahko preprečimo vsak samomor," je brez dlake na jeziku dodal Jože Podržaj.

Obsojenci za direktorjev odstop

Zaporniki na Dobu že nekaj časa podpisujejo peticijo, v kateri zahtevajo zamenjavo direktorja zapora Jožeta Podržaja, ki mu med drugim očitajo preveč represivno vodenje zavoda. Podržaj peticije včeraj ni želel komentirati, ker njene vsebine ne pozna. "Če pa ponudba za vključitev v program odvajanja od zasvojenosti pomeni prisilo, potem lahko govorimo o preveliki represiji," se je kljub vsemu odzval na zahtevo obsojencev. Zatrdil je, da je v skoraj 12 letih vodenja zavoda na Dobu vedno delal po najboljših močeh, v tem času pa po njegovem mnenju v zaporu ni bilo hujših nepravilnosti. V bran ga je odločno vzel odhajajoči vodja zaporskega sistema Tomaž Smole: "Dokler bom direktor uprave, ne obsojenci ne zaposleni ne bodo menjavali direktorja zapora." Rezultati na Dobu so po njegovem zelo dobri, Podržaj pa nima vpliva na nesorazmerno naraščanje števila zaprtih v zadnjih letih, kar predstavlja glavni vir nezadovoljstva.