Na ljubljanski policijski upravi so potrdili, da sta se z orožjem igrala fantiča, eden od njiju pa je po spletu nesrečnih naključij ustrelil svojega vrstnika, ki je zaradi hudih ran pozneje umrl. Policijski podatki so zaradi zaščite otrok izjemno skopi, preiskava okoliščin pa še vedno poteka.
Orožje bi moralo biti pod ključem
Po nekaterih informacijah, ki so nam jih zaupali sosedje nesrečnih fantov, sta bila dečka, stara 12 let, dobra prijatelja ter sošolca. Orožje naj bi bilo last očeta enega od obeh fantov, ki je menda član moravške lovske družine. Kako se je nevarna igrača znašla v rokah otrok, za zdaj še ni znano, dejstvo pa je, da bi moral imeti lastnik orožje varno shranjeno.
»Zakon o orožju v svojih določbah posebno poudarja, da je treba z orožjem rokovati posebno skrbno, kar pomeni, da ga je treba pravilno uporabljati in tudi hraniti. Posameznik mora orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Orožje mora biti shranjeno zaklenjeno, in sicer ločeno od streliva, razen če sta tako orožje kot strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebno zavarovanem prostoru. Posameznik, ki zbira orožje po določbah tega zakona, ga mora hraniti v za to določenem prostoru, ki je tehnično varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu,« je sporočil tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija.
Kljub domnevam o odgovornosti lastnika orožja za tragedijo, pa psiholog dr. Peter Umek s fakultete za varnostne vede opozarja, da je treba vsem prizadetim v nesreči nuditi ustrezno pomoč in se jih ne sme vnaprej obsojati. »Vsi vpleteni potrebujejo pomoč. Velik problem lahko predstavlja občutek krivde pri očetu. Spomnim se primera, ko je pred časom lovec nekje v Sloveniji s strelom iz lovske puške ponesreči smrtno ranil svojega kolega, zaradi občutka krivde pa je takoj po dogodku odtaval v gozd in se obesil,« se spominja Umek.
Deček nujno potrebuje strokovno pomoč
Po njegovem mnenju bo tudi deček, ki je sprožil usodni strel, nujno potreboval strokovno pomoč, zelo pomembno pa je, da ga družba za njegovo dejanje ne bo obsojala. »Pomagati mu bosta morali obe prizadeti družini. Brez takšne pomoči bo težko uspel prebroditi posledice tega dejanja, za katero se ga ne sme obsojati. Po podatkih, ki jih navajajo mediji, namreč ne gre za zločin, ampak za izjemno tragično nesrečo,« pravi Umek. Psiholog dodaja, da je prav obtoževanje najpogostejša reakcija pri podobnih dogodkih, zato meni, da bo morala svoje dodati tudi vaška skupnost. »Vaška skupnost bo morala stopiti skupaj. Prepričan sem, da lahko prav okolje najbolj pomaga. Zato tudi na primer selitev družine iz kraja tragedije ne bi bila rešitev,« je povedal Umek in poleg tega poudaril, da bosta morala pri vsem skupaj veliko vlogo odigrati tako pristojni center za socialno delo kot tudi šola, ki sta jo dečka obiskovala.
Policisti vsako leto beležijo okoli deset primerov poškodb s strelnim orožjem. Lani so jih obravnavali šest, leto prej 13, v letih 2005 in 2006 so jih našteli 12, leta 2004 10, leta 2003 pa 16, vendar se le redke končajo tako tragično, kot se je to zgodilo v zadnjem primeru. Organi pregona izvajajo nadzore nad lastniki orožja, pri katerih so pozorni predvsem na nepravilno hrambo in prenašanje. Pogosti so tudi nadzori policije pri lovcih v času skupnih lovov in podobnega, žal pa zakonodaja ne omogoča neposrednega nadzora nad hrambo orožja doma oziroma v stanovanjih. »Policija je v preteklosti že predlagala, da se ta postopek poenostavi, vendar ni prišlo do spremembe. Za podoben cilj se zavzemamo tudi zdaj, ko se ponovno pripravljajo spremembe zakona o orožju,« pravi Drago Menegalija.
