Hartmannovo je sodišče 27. avgusta lani obtožilo zaradi navedb v njeni knjigi Mir in kazen iz leta 2007 in zaradi članka, ki ga je januarja lani objavil Inštitut BiH z naslovom Prikriti ključni dokazi o genocidu.

V njih govori o vpletenosti Srbije v zločine v vojni v BiH, tudi v genocid v Srebrenici julija 1995, v katerem je bilo ubitih več kot 8000 Bošnjakov, oziroma zapiskih srbskega vrhovnega obrambnega sveta, dele katerih naj bi na zahtevo Srbije sodišče pustilo tajno. Gre za odločitvi pritožbenega senata sodišča 20. septembra 2005 in 6. aprila 2006 v okviru sojenja sedaj že pokojnemu bivšemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševića.

Po ocenah sodišča je Hartmannova z objavo teh odločitev zavestno kršila pravila sodišča, zaradi nespoštovanja sodišča pa ji grozi do sedem let zapora ali do 100.000 evrov kazni. Očitke je obramba danes zavrnila. Sodniki haaškega sodišča so sami javno objavili omenjeni razsodbi na razpravah, ki so bile odprte za javnost, je povedal odvetnik Hartmannove Karim Khan. Zato po njegovih besedah ni bilo kršenja zaupnosti, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Obramba sicer vztraja, da je Hartmannova edina, ki jo je haaško sodišče obtožilo, ker je "objavila nekaj, kar so že vsi vedeli". Zatrjuje tudi, da ni dokazov o tem, da je nameravala Hartmannova škodovati ugledu sodišča. Tožilstvo po drugi strani vztraja, da je nekdanja tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Carle Del Ponte namerno razkrila zaupne odločitve, sprejete v času sojenja Miloševiću. "Dokazi bodo pokazali, da so bile njene lastne besede dejansko izraz kljubovanja," je izpostavil kanadski tožilec Bruce MacFarlane, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Zatrdil je tudi, da bo dokazal, da je Hartmannova zavestno objavila informacije iz zaupnih dokumentov, pa navaja nemška tiskovna agencija dpa. Hartmannova je med nedavnim obiskom v Sloveniji poudarila, da so o vpletenosti Srbije v zločine med vojno v BiH oziroma zapiskih srbskega vrhovnega obrambnega sveta, ki bi lahko dokazali to vpletenost, poročali tudi mnogi drugi novinarji.

Sojenje naj bi se začelo februarja letos, a so ga preložili, potem ko je obramba zahtevala, da se iz postopka odstranita sodnik in svetovalec sodišča, kar je nato sodišče tudi storilo. Na prvem nastopu novembra lani in niti kasneje se sicer Hartmannova ni želela izjasniti o krivdi, sojenje pa naj bi trajalo do srede. Hartmannova je bila do leta 1999 enajst let dopisnica francoskega časnika Le Monde z območja nekdanje Jugoslavije, tiskovna predstavnica bivše glavne tožilke haaškega sodišča Carle Del Ponte pa med letoma 2000 in 2006.