Na ljubljanskem okrožnem sodišču bi se včeraj moralo začeti sojenje Alenu Grediću, obtoženemu, da je v začetku leta na parkirišču pred trgovino Spar na Zaloški cesti v Ljubljani poskušal ubiti Dina M. Dvakrat ga je ustrelil v levo stegno in enkrat v desno. A je obravnava odpadla. Na Povšetovi priprtega obtoženega pravosodni policisti zaradi kadrovskih težav niso privedli na sodišče, pa tudi videokonferenca ni uspela. »Od 5. julija videokonferenčne zveze ne delujejo. Naši tehniki so zagotovili, da so v nekaterih dvoranah vendarle možne, a na drug način. Problem pa je, da obtoženi prek te zveze lahko vidi le sodnika, ne pa prič. Še posebej me moti, da ne more videti oškodovancev,« je pojasnila sodnica Dejana Fekonja. Zaradi tega in ker so imeli težave tudi pri vzpostavljanju te zveze, je obravnavo preložila. Zaradi težav z vklopom so obtoženega z zagovornikom Gorazdom Fišerjem o tem nazadnje obvestili po telefonu.
Gredića sicer tudi že junija niso privedli iz zapora na sodišče – predobravnavni narok so opravili prek videokonference. Sodnica Fekonja sicer ni bila navdušena in je izrazila pričakovanje, da ga bodo naslednjič na sodišču videli v živo. »Napisala bom, da je nujno. Ni prav, da obravnavaš poskus uboja, pa nimaš človeka v dvorani,« je bila ostra. A očitno tudi z »nujno« ni nič dosegla.
Bo treba pripornike izpuščati?
Gre sicer za težavo, ki sodnikom (in predvsem obrambi) že dlje časa para živce. Pred dnevi je na to opozorila tudi celjska sodnica Maja Manček Šporin, ki vodi sojenje v primeru dečka, ki je zaradi toplotnega šoka lani poleti umrl v avtu, parkiranem na soncu. Na obravnavo so pravosodni policisti iz zapora na Igu pri Ljubljani obtoženko pripeljali, soobtoženega, priprtega v celjskem zaporu, torej v neposredni bližini sodišča, pa ne. Tudi tokrat so sodnico obvestili, da zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov.
»Neprivedba pripornikov na sodišče zaradi kadrovskih težav v zaporih je postala redna praksa, zaradi katere prihaja do odpovedovanja sodnih obravnav in s tem velikih zastojev v sodnih postopkih. To še zlasti velja za priporne zadeve, kljub temu da so po zakonu nujne in zahtevajo prednostno obravnavo,« je izjavila. Po njenem tudi videokonferenca, ki naj bi jo v zaporih ponudili, ni rešitev za vsak primer. »Posamezni narok je še mogoče tako izvesti, glavne obravnave pa na daljavo ni mogoče kvalitetno voditi. Obdolžencem je s tem onemogočen neposreden dostop do sodišča, zagovornikom je otežena kvalitetna obramba, sodnike pa se postavlja v položaj oddaljenih 'online' odločevalcev v imenu ljudstva,« je opozorila. Dodala je, da zapori delujejo v okviru ministrstva za pravosodje, ki je dolžno tudi z ustrezno kadrovsko politiko zagotoviti nemoteno delovanje pravosodnega sistema. »Sicer se bomo začeli kmalu srečevati z izpuščanjem pripornikov, ki jim država ni bila sposobna zagotoviti sojenja v času, ki je še sorazmeren z grozečo kaznijo zapora. Pristojne zato sprašujem: kdo bo kriv takrat?« je sklenila Manček-Šporinova.
Obžalovanje ministrstva
Z ministrstva za pravosodje so se odzvali na njene besede, češ da obžalujejo povečevanje števila odpovedanih spremstev. Lani so jih odpovedali 1416 (izvedli pa dobrih 11.900). Kot so navedli, je v zaporih trenutno zaprtih več kot 1800 ljudi, zasedenost je več kot 136-odstotna. Večanje števila zaprtih pa neizogibno vpliva na vse procese v zaporu, tudi na večje število spremstev. Pravosodnih policistov je premalo, upoštevati je treba različne odsotnosti, zakonsko zagotavljanje počitka in presežene tedenske obremenitve, tako da z obstoječim kadrom ne morejo izvesti vseh odrejenih spremstev, so pojasnili.
Kot so zagotovili, do odpovedi pride, ko so izčrpani vsi notranji viri, tudi možnost izvedbe videokonference in pomoči med zavodi za prestajanje kazni. »Letos bomo za reševanje teh težav zagotovili dodatne videokonferenčne sisteme.« Trenutno imajo odprte zaposlitvene postopke za 46 pravosodnih policistov, so sporočili ter še, da od nove plačne reforme pričakujejo izboljšanje položaja pravosodnih policistov in več zanimanja za ta poklic.
Zdaj tudi policijska asistenca
Pri privedbah na sodišče sicer od konca maja pomaga tudi policija. Na začetku le na območju policijske uprave, v prihodnje pa naj bi policisti pri prevozih pripornikov pomagali po vsej državi. Toda v sindikatu policistov asistenci pri privedbi pripornikov na sodišča ostro nasprotujejo, češ da se tudi sami soočajo s kadrovskim primanjkljajem in preobremenjenostjo zaposlenih. Nalaganje dodatnega dela ocenjujejo kot nesprejemljivo. »Ne moremo razumeti, da teh dejstev odgovorni znotraj policije in ministrstva za notranje zadeve niso upoštevali. Ne moremo pa niti razumeti stališč in dalj časa trajajočih teženj ministrstva za pravosodje, da te naloge prevali na pleča policistov in policije, kljub vedenju, da se s tem posega v temeljne postulate demokratične in pravne države, ki so določeni v Ustavi Republike Slovenije. Policija ne more opravljati nalog, ki so v pristojnosti pravosodja, saj bi tako prišlo do prepleta sodne in izvršilne veje oblasti,« je nedavno v dopisu članom sindikata in širši javnosti zapisal predsednik sindikata Adil Huselja.
Sindikalisti pa niso edini, ki niso navdušeni nad novimi nalogami. Po neuradnih informacijah tudi marsikdo v vodstvu policije nasprotuje tovrstnemu policijskemu asistiranju paznikom, nezadovoljstvo pa se utegne še stopnjevati, saj naj bi pravosodno ministrstvo nameravalo sodelovanje s policijo še okrepiti.
