Na vrhu EU-Japonska največ o boju proti podnebnim spremembam

Na vrhu bosta EU in Japonska predvidoma sprejeli skupno izjavo, katere 30 točk naj bi se nanašalo predvsem na energetsko-okoljska vprašanja, biološko raznovrstnost, krepitev območja miru in varnosti, izhodišča za vrh Združenja držav Jugovzhodne Azije (Asean), ki bo oktobra na Kitajskem, razmere na Bližnjem vzhodu, Afriko in zaščito intelektualne lastnine. (Foto: Tina Kosec)

Slovensko predsedstvo EU je napovedalo, da bosta strani v Tokiu izmenjali stališča glede ključnih zadev v japonsko-evropskih odnosih ter o aktualnih globalnih vprašanjih, kot so energetika in podnebne spremembe, govora pa bo tudi o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno skupnost, zlasti o razmerah v Vzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu.

V ospredju podnebje

Po napovedih japonskega zunanjega ministrstva bodo v ospredju pozornosti vrha podnebne spremembe, energetika, razmere v svetovnem gospodarstvu in ukrepi za pomoč pri razvoju Afrike. "V letu, ko intenzivno iščemo postkjotski okvir za boj proti podnebnim spremembam in segrevanju, bosta strani zagotovo razpravljali o oblikovanju učinkovitega okvira za te ukrepe, ki bi vključeval vse največje svetovne onesnaževalce," je v začetku aprila dejal tiskovni predstavnik japonskega zunanjega ministrstva.

Po napovedih japonske tiskovne agencije Kjodo bosta strani oblikovali predlog o vzpostavitvi mednarodnega partnerstva za večjo energetsko učinkovitost, ki naj bi ga na vrhu julija na japonskem otoku Hokaido sprejeli voditelji skupine industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije, G-8. Po predlogu bi države lahko same določile svoje cilje in metode za večjo energetsko učinkovitost, razvijajočim se gospodarstvom, kot sta Indija in Kitajska, pa bi razvite države nudile finančno in tehnološko pomoč.

Japonska je letos na čelu G-8. Za enega od ciljev svojega vodenja skupine si je zadala sklenitev okvirnega dogovora o zmanjševanju toplogrednih izpustov, ki bi leta 2012 nasledil Kjotski sporazum in bi vključeval tudi ZDA in Kitajsko.

Boj proti podnebnim spremembam je v ospredju pozornosti tudi v EU. Povezava je že lani napovedala, da bo do leta 2020 za petino zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, hkrati pa naj bi na 20 odstotkov povečala delež obnovljivih virov energije v skupni energetski mešanici. Letos so stekla pogajanja o porazdelitvi bremen med posameznimi članicami povezave. Na marčnem vrhu, prvem v času slovenskega predsedovanja EU, pa so se voditelji strinjali, da mora unija dogovor o tem doseči do konca leta in s tem omogočiti sprejetje energetsko-podnebnega paketa najpozneje v začetku leta 2009.

Na dnevnem redu bo tudi problematika Afrike

Med temami tokratnega evropsko-japonskega vrha bo tudi pomoč Afriki. Ta celina je ena izmed prioritet Japonske na čelu G-8 - maja bo v Tokiu potekala tudi mednarodna konferenca o razvoju Afrike, je pa tudi visoko na dnevnem redu evropskih prednostnih nalog. EU in Afrika sta lani decembra na vrhu v Lizboni sprejeli novo skupno strategijo z akcijskim načrtom za obdobje 2008-2010.

Unija se je sicer leta 2005 zavezala, da bo razvojno pomoč do leta 2010 povečala na 0,56 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), do leta 2015 pa na 0,7 odstotka BND. Povezava je že zdaj največja donatorka razvojne pomoči v svetu. Njena uradna razvojna pomoč namreč znaša 93 evrov na državljana, medtem ko je ta vsota za Japonsko 44 evrov, za ZDA pa 53 evrov.

Na dnevnem redu pogovorov bo tudi evropsko-japonsko gospodarsko sodelovanje. Strani sta leta 2006 skupaj ustvarili okoli 40 odstotkov svetovnega BDP, Japonska pa je na petem mestu med gospodarskimi partnerji unije. Leta 2007 je blagovna menjava med stranema znašala okoli 130 milijard evrov, pri čemer je evropski izvoz na Japonsko znašal blizu 44 milijard evrov, uvoz od tam pa slabih 78 milijard.

Za evropsko-japonsko blagovno menjavo je značilno, da EU stalno beleži precejšen primanjkljaj, ki pa se v zadnjih letih postopno zmanjšuje. Nekatere članice unije, zlasti Velika Britanija, želijo gospodarsko sodelovanje z Japonsko okrepiti tudi s sklenitvijo trgovinskega dogovora med Brusljem in Tokiom, po katerem bi japonski proizvajalci dobili boljši dostop do evropskih trgov, v zameno pa bi Japonci liberalizirali letalsko in farmacevtsko industrijo ter trg finančnih storitev.

Kot je nedavno pisal časnik Financial Times, pa več članic unije temu ni naklonjenih, saj želijo obdržati višje carine na z Japonske uvožene proizvode. To je namreč japonske proizvajalce avtomobilov in elektronike doslej sililo v postavljanje tovarn v Evropi. Japonska je ena od glavnih destinacij za neposredna evropska vlaganja in obratno. Japonski vlagatelji, zlasti tamkajšnja avtomobilska industrija, so še posebej dejavni v novih članicah unije.

Poleg Janše in Barrosa bosta unijo na vrhu z Japonsko zastopala še komisarja za zunanje odnose in trgovino, Benita Ferrero-Waldner in Peter Mandelson.

Vrhunska srečanja EU in Japonske od leta 1992 potekajo enkrat letno, izmenično v uniji in na Japonskem, zadnje pa je bilo lani junija v Berlinu. EU in Japonska sta v zadnjih letih precej razširili področja sodelovanja, ki je bilo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja predvsem trgovinske narave. Dvostranske odnose urejata skupna deklaracija iz leta 1991 ter akcijski načrt za sodelovanje EU-Japonska iz leta 2001, ki obsega obdobje desetih let.