Die Presse: Slovenija dobra gostiteljica, slaba gospodarica

Hiter vstop v EU, uvedba evra, schengen - na videz brez truda je najboljša v razredu med novimi članicami EU premagala ovire. Predsedovanje EU imajo Slovenci za zasluženo krono. A gre le za blišč in ne za vsebino, meni znani novinar Bernard Nežmah. "Ko se veljaki EU zbirajo na Brdu, je to za medije kot obisk britanske kraljice. Kaj se odloča v političnem smislu, ne ve skoraj nihče." 

V Ljubljani, kjer se lahko vse poti opravijo peš, naleti človek v stranski ulici na preprosto zgradbo z izobešenimi zastavami, kjer je sedež predsedstva EU. Tu ima prostore tudi državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič. Ponos in elan mladega diplomata z vzorno kariero, vojaško kratko pristriženimi lasmi in močnim stiskom rok sta nezlomljiva: "Obstaja samo en sedež predsedstva EU in na njem sedimo mi."

Kaj pa Francozi, ki Slovenijo zastopajo v številnih državah, kjer nima veleposlaništev? "Gre za rutinsko ureditev," odgovarja Lenarčič. Pa Unija za Sredozemlje, ki ni bila na dnevnem redu slovenskega predsedovanja EU, a je zdaj velika tema? "Bilo je znano, da si Sarkozy to želi. 14. julija bo vrh EU. Jasno, da se Francija že zdaj pripravlja na to," je za Die Presse odgovoril Lenarčič.

Kljub temu državni sekretar priznava: "Naš handicap je pomanjkanje izkušenj. Morali smo mobilizirati vse kapacitete." In ne samo to; v Ljubljani pomaga tudi deset nemških diplomatov in en avstrijski. Potek predsedovanja ima država trdno v rokah. Nanj se je pripravljala tri leta - učinkovito in pragmatično. Zanj je namenila 62 milijonov evrov. Za primerjavo: Avstrijo je predsedovanje EU stalo 87 milijonov evrov. Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko pritrjuje: "Organizacija je boljša kot pri večini predsedstev. Vse teče kot po maslu."

Z eno omejitvijo: v političnem smislu Slovenci nimajo veliko povedati. Svetovalec uprave medijske multinacionalke Styria iz Gradca Dejan Steinbuch navaja zgodovinske primerjave: "Že v avstro-ogrski vojski so bili Slovenci pridni, vzorni vojaki, ki pa se niso nikoli uspeli prebiti na višje položaje. Zdaj smo v podobnem položaju". Kar pa ni ovira za priljubljenost EU med Slovenci. Lenarčič navdušeno pripoveduje: "V nobeni članici EU ni podpora povezavi višja. Zavedamo se: EU ni eldorado. Jasno pa nam je tudi, da boljši model ne obstaja."

To pa seveda ne velja za Lenarčiča: "Naše cilje bomo dosegli, z eno izjemo: želeli bi si, da bi do konca junija večina članic ratificirala pogodbo EU. To se ne bo izšlo." Več vpliva naj bi imeli Slovenci na vstop sosednje Hrvaške v EU. Bodo za to izkoristili nerešeno vprašanje meje? "Ne. Že leta 2001 smo se s Hrvati sporazumeli, in ne dovolimo, da takratni dogovor kršijo. Naših načel ne bomo žrtvovali samo za to, da bo lahko Hrvaška vstopila."

A kot kaže, bo eksperiment predsedovanja uspel. Sledile bodo druge nove članice EU: leta 2009 Češka, leta 2011 Madžarska in Poljska. Kakšen nasvet ima za njih Lenarčič? "Prevelika ambicioznost ne prinese ničesar. V pol leta se sveta ne da spremeniti. Pogosto slišim, da to, kar počnemo mi, ni spektakularno. To je dobro. Spektakularne so stvari največkrat takrat, ko gre kaj hudo narobe."