Evropska komisija in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta namreč voditeljem predstavila poročilo o izvajanju pakta, v katerem opozarjata na področja, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja.

Razmere ostajajo zaskrbljujoče

Van Rompuy je ob pozivih k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje rasti pojasnil, da razmere v območju evra ostajajo zaskrbljujoče, vendar pa obstajajo tudi pozitivni signali.

Zahtevana donosnost na državne obveznice ranljivih članic se tako po njegovih besedah spektakularno znižuje, viden je tudi napredek pri primanjkljajih in izboljšanju položaja v plačilnih bilancah. V teh pogledih se države evrskega območja spet približujejo, medtem ko so velike razlike še naprej pri rasti in stopnji brezposelnosti.

Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je opozoril, da kriza še ni mimo, zato je treba vztrajati pri trenutni prednostni nalogi, ki je zagon rasti in zaposlovanja. Državljanom, ki jih je kriza prizadela, je treba po njegovih besedah ponuditi upanje, da se bo rast vrnila in da najšibkejši ne bodo trpeli. Pakt za rast mora zato zaživeti tudi v praksi.

Janša: Zamude zaradi kriznih razmer

Premier Janez Janša pa je pojasnil, da se zaradi kriznih razmer pri izvajanju tega pakta pojavljajo določene zamude in nekateri cilji ne bodo izvedeni v zastavljenih rokih.

Pakt po eni strani vsebuje sklepe in predvidene ukrepe, ki jih unija ponavlja že vrsto mesecev, obenem pa tudi določilo o mobilizaciji 120 milijard evrov sredstev za hiter zagon rasti.

Teh 120 milijard evrov predstavlja odstotek bruto nacionalnega dohodka EU. Številko naj bi dosegli z dokapitalizacijo Evropske investicijske banke v višini 10 milijard evrov, s čimer se bo posojilna zmožnost banke povečala za 60 milijard evrov. To naj bi omogočilo za 180 milijard evrov novih investicij po vsej EU. Dokapitalizacijo naj bi izpeljali pred koncem leta, v tokratnih sklepih vrha pa se ta korak pričakuje v naslednjih tednih.

Proračun EU mora biti močan spodbujevalec rasti in novih delovnih mest

Spodbujanje rasti naj bi zagotovili tudi z boljšo uporabo evropskih sredstev oziroma skozi preusmeritev neporabljenih sredstev v višini 55 milijard evrov v projekte, ki spodbujajo rast in zaposlovanje. Poleg tega naj bi članice lahko del evropskih sredstev uporabile tudi za zavarovanja in jamstva pri investicijah. Ti ukrepi so po navedbah Bruslja v teku.

Tretji vir novih sredstev je pilotna faza projektnih obveznic, s katerimi naj bi spodbudili naložbe v evropska prometna, energetska in telekomunikacijska omrežja. V preskusni fazi je bilo odobrenih že 100 milijonov evrov, preostalih 130 milijonov pa naj bi bilo na voljo v začetku naslednjega leta. To naj bi omogočilo naložbe v skupni višini do 4,5 milijarde evrov.

V luči pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu pa so voditelji poudarili, da mora biti proračun EU ob tem, da odraža prizadevanja članic za uravnoteženje javnih financ, tudi močan spodbujevalec rasti in novih delovnih mest.

Nekatere članice želijo uvedbo okrepljenega sodelovanja

Voditelje novembra čaka naporno proračunsko zasedanje, ki bo po napovedih trajalo več dni. Voditelji ponavljajo zagotovila, da bo novi večletni proračun sprejet do konca leta. Pri tem bi utegnila ključno vlogo imeti Velika Britanija, ki že napoveduje veto v primeru izdatnega povečanja proračuna.

V Bruslju pri izvajanju pakta za rast med drugim pozivajo še k dodatnim prizadevanjem na področju dokončanja notranjega trga EU, vključno z oblikovanjem delujočega enotnega digitalnega trga, pri krepitvi infrastrukturnih povezav med članicami sedemindvajseterice, odpravljanju administrativnih ovir in bremena regulacije, pri ukrepih za spodbujanje zaposlovanja in pri sklepanju sporazumov o prosti trgovini z glavnimi trgovinskimi partnericami.

V sklepih je omenjen tudi davek na finančne transakcije. Voditelji so vzeli na znanje, da želijo nekatere članice, med katerimi je sicer tudi Slovenija, uvesti okrepljeno sodelovanje. Komisija napoveduje, da bo zakonodajni predlog za omejeno uvedbo tega davka predstavila prihodnji teden.

Francoski predsednik Francois Hollande želi videti, da se s finančnim davkom zbrana sredstva porabijo namensko za investicije in spodbujanje rasti, podobnega mnenja pa je tudi nemška kanclerka Angela Merkel.