"Izkušnje kažejo, da so nekateri ukrepi, sprejeti pred lizbonsko pogodbo, koristni, nekateri manj, nekateri pa so zdaj dejansko mrtvi," je britanskem poslancem dejala ministrica. Pojasnila je, da v skladu z lizbonsko pogodbo Velika Britanija ne more izbirati ukrepov, za katere želi izjemo, temveč lahko zahteva le izjemo za vse ukrepe ter nato zaprosi za pridružitev k posameznim ukrepom.
Po ministričinih besedah vlada trenutno razmišlja o tem, da bi zahtevala izjemo za vse zadeve s področja policije in kazenskega prava, sprejete pred lizbonsko pogodbo, nato pa bi se z Evropsko komisijo in državami članicami pogajala o ponovni pridružitvi k ukrepom, ki so v njenem nacionalnem interesu.
Mayeva ob tem ni pojasnila, kateri ukrepi Veliki Britaniji koristijo in kateri naj bi ji škodili. Tuje tiskovne agencije sicer ugibajo, da je za London glavni kamen spotike evropski zaporni nalog.
O odločitvi, ki mora biti potrjena do 31. maja 2014, morata glasovati oba domova britanskega parlamenta.
Opozicijski laburisti svarijo, da bi lahko zahtevanje izjem in nato ponovna pridružitev k ukrepom imela za Veliko Britanijo finančne posledice in da obstaja tudi nevarnost zavrnitve ukrepov, ki bi jih Velika Britanija želela.
Evropska komisija je v odzivu na napovedi Londona poudarila, da ne gre za presenečenje, saj ima Velika Britanija pravico zahtevati "paketno izjemo" glede sodelovanja na področju policije in pravosodja v kazenskih zadevah. V Bruslju so omenili tudi možnost, da se Velika Britanija znova pridruži vsem ali le nekaterim zadevam, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
