Paradoks enotnega trga je, da ga je kriza ogrozila, saj so se okrepile nacionalistične politike. "Ne moremo imeti protekcionizma v notranjem trgu," je v pogovoru z novinarji dejal komisar. Enotni trg predstavlja v času iskanja izhoda iz krize veliko priložnost, saj odpira veliko priložnosti za investicije in ustvarjanje, je prepričan. Naredil bo vse, da bi državljanom in potrošnikom približal enotni trg, saj ga prevečkrat vidijo kot območje, polno omejitev, in ne kot območje, polno priložnosti. "Prevečkrat mislijo, da je namenjen velikim in pomembnim," je dejal.
Barnier je prepričan, da mora Evropa z integracijo nadaljevati. Evropski politiki bi morali imeti pogum in povedati, da Evropa ni vir težav in da predstavlja rešitve. "V krizi je bolje stati z ramo ob rami," je dejal komisar in dodal, da moramo Evropo graditi skupaj z državljani. Prepričan je, da ne moremo doseči rasti, če ne bomo zmanjšali dolga. Dolg je treba zmanjšati, sicer se bo zmanjšalo zaupanje v države, ki zato ne bodo dobile denarja, je dejal.
Enotni trg se zdi pomemben tudi predsedniku odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in zaščito potrošnikov Malcolmu Harbourju, ki je pred prihodom v Evropski parlament dolgo delal v industriji. Po njegovem mnenju prevečkrat pozabimo, kaj vse smo v preteklosti že dosegli (npr. odprava carin), dosežke pa včasih jemljemo preveč samoumevno. "Dosegli smo velik korak naprej," je dejal in dodal, da predstavlja enotni trg za državljane, potrošnike, inovatorje, raziskovalce, za vse, ki želijo izkoristiti gospodarski potencial, veliko priložnost.
1. januarja 2013 bo minilo 20 let, odkar je v praksi zaživel notranji trg oz. štiri temeljne svoboščine - prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. EU obletnico praznuje že letos, ker je Enotni evropski akt iz leta 1986 kot datum uresničitve te faze integracije določil leto 1992. To je razlog, zakaj je "posebno" že leto 2012.
EU želi v tednu enotnega trga odpreti razpravo o dosežkih in izzivih, ki še čakajo enotni trg. Ta potrošnikom in gospodarstvu nudi veliko koristi, ki so na prvi pogled morda premalo opazne, zato se marsikdo pomena enotnega trga ne zaveda dovolj.
Ena najbolj otipljivih koristi, ki jo Evropejci občutimo tudi v denarnici, je pocenitev mednarodne mobilne telefonije v EU, študenti lažje študirajo v drugih evropskih državah, brezposelni ali drugi, željni izzivov, lažje in hitreje poiščejo službo v tujini, potrošnike ščiti zakonodaja o varnosti proizvodov ...
Neizkoriščenega potenciala je kljub temu še dovolj. Evropska komisija je zato v začetku oktobra predlagala 12 novih ukrepov za izboljšanje delovanja enotnega trga, t.i. akt za enotni trg II, ki se osredotoča na povezovanje prometnih omrežij, npr. odpiranje železnic tuji konkurenci znotraj EU, mobilnost državljanov in podjetij, digitalno gospodarstvo in krepitev koristi za potrošnike.
Na vprašanje STA, ali bi lahko odprtje železniškega sektorja zaradi nekonkurenčnih Slovenskih železnic prej škodilo kot koristilo Sloveniji, Barnier ni podrobneje odgovoril. Dejal je, da se je treba prilagoditi in da predstavlja to priložnost. Če nisi konkurenčen, te to ne bo ubilo - s tem se je treba soočiti, je dejal. Podobno je menil Harbour.
Ko je bil enotni trg vzpostavljen, je združeval 345 milijonov prebivalcev v 12 državah članicah EU, danes pa zajema več kot 500 milijonov ljudi v 27 članicah unije. Državljanom zagotavlja večjo izbiro, podjetjem pa več potencialnih kupcev.
V Evropski komisiji ocenjujejo, da je bil bruto domači proizvod (BDP) 27 članic EU leta 2008 za 2,13 odstotka ali 233 milijard evrov višji, kot bi bil brez enotnega trga. To pomeni približno 500 evrov prihodkov na državljana EU.
Med letoma 1992 in 2008 je enotni trg pomagal ustvariti 2,77 milijona novih delovnih mest, skokovito pa je po njegovem oblikovanju narasla tudi trgovina. Med državami EU se je z 800 milijard evrov, kolikor je znašala leta 1992, povečala na 2800 milijard evrov v letu 2011.