"Že večkrat sem povedala, da bi Grčija potrebovala dve dodatni leti, da izpelje zastavljeno konsolidacijo javnih financ," je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes ponoči po srednjeevropskem času povedala prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Grčija se je v okviru drugega programa pomoči evrskih držav in IMF zavezala, da bo z letom 2014 javnofinančni primanjkljaj znižala na 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), a ob koncu lanskega leta je bil ob nadaljevanju globoke gospodarske depresije še vedno pri 7,3 odstotka BDP, letos pa naj bi upadel na 6,6 odstotka BDP. Javni dolg naj bi medtem po napovedih IMF s trenutnih 170 odstotkov BDP prihodnje leto narasel na 182 odstotkov BDP.

Grška vlada si prizadeva, da bi ji posojilodajalci rok za znižanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja podaljšali za dve leti, na leto 2016. A več časa lahko pomeni tudi več denarja, zato temu v državah, kot so Nemčija, Nizozemska in Finska, niso naklonjeni.

Lagardova je s svojimi izjavami tako v tej razpravi podprla Atene. IMF je namreč tesno vpet v reševanje Grčije. "Raje kot da se na zalogo znižuje primanjkljaj, si je glede na trenutne okoliščine in dejstvo, da veliko držav istočasno izvaja ukrepe za uravnoteženje javnih financ, včasih bolje vzeti nekoliko več časa," je dejala Francozinja na čelu IMF. "To smo trdili za Portugalsko, Španijo in to trdimo tudi za Grčijo, je dodala.

Okrepitev prizadevanj

Grška vlada se sicer trenutno trdo pogaja s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF glede novih varčevalnih in reformnih ukrepov v zameno za 31,5-milijardni obrok posojila, ki je ključen za ohranjanje likvidnosti države.

Medtem ko bi IMF najbolj ranljivim članicam nekoliko popustil, pa je Lagardova nosilce političnih odločitev v Evropi, ZDA in na Japonskem pozvala k okrepitvi prizadevanj za reševanje nakopičenih težav, saj bodo drugače trendi v svetovnem gospodarstvu še slabši od trenutnih, ki so že tako šibki.

Generalna direktorica IMF je sicer pohvalila nedavno sprejete odločitve voditeljev EU oziroma območja evra in Evropske centralne banke, vendar pa je po njenem prepričanju treba storiti več, ukrepati pa je treba hitreje. Lagardova poziva k "ambicioznim in koordiniranim ukrepom".

IMF je sicer ta teden poslabšal napovedi za globalno gospodarstvo, to pa je pripisal predvsem splošni negotovosti. "Če pogledaš v Evropo, v ZDA ali v kak drug konec sveta, povsod je opaziti povišano raven negotovosti, kar podjetnike odvrača od vlaganj in zaposlovanja. Hitro moramo ukrepati, da to negotovost odpravimo," je povedala in spomnila, da je ta negotovost prizadela že tudi rastoča azijska in južnoameriška gospodarstva.

Redno letno zasedanje IMF in Svetovne banke, ki tokrat poteka v japonski prestolnici, je sicer zasenčila odločitev Pekinga, da zaradi teritorialnega spora z Japonsko glede otokov Senkaku (po japonsko) oziroma Diayou (po kitajsko), v Tokio ne pošlje ne finančnega ministra ne guvernerja centralne banke. Spor je sicer odnose med državama poslabšal do te mere, da trpita že tudi gospodarstvi obeh držav.

Lagardova je prepričana, da bo Kitajska zaradi te odločitve izgubila, saj bo na zasedanju, ki se ga bo iz Slovenije udeležil tudi finančni minister Janez Šušteršič, na dnevnem redu veliko pomembnih tem.