Josipović je danes v Parizu, kjer končuje uradni obisk v Franciji, ocenil, da Hrvaška dobro napreduje na svoji evropski poti.

"Poročilo je v resnici zelo dobro, saj se osredotoča na tista področja, ki so predmet analiz in obravnavanj," je izjavil Josipović. Kot je dodal, poročilo na prvem mestu izpostavlja tisto, kar mora Hrvaška izboljšati, predvsem v pravosodju in gospodarstvu.

Vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vandoren je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu dejal, da mora Hrvaška resno dojeti naloge iz današnjega poročila, kljub temu, da gre za precej dobro poročilo zanjo.

Na novinarsko vprašanje, ali bo spor glede Ljubljanske banke ogrožal vstop Hrvaške v EU, je Vandoren odgovoril, da to vprašanje ni povezano z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe.

"EU že dlje časa opogumlja obe državi, da najdeta obojestransko zadovoljujočo rešitev. Prepričan sem, da bo to storjeno pravočasno, da ne bo težav glede pristopa Hrvaške. Zadevo morata urediti ti dve državi," je izjavo Vandorena povzela hrvaška tiskovna agencija, Hina.

Vandoren je ocenil, da obstajajo razlogi za optimizem, glede na potrditev finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića, da sta pripravljena skupaj poiskati rešitev spora pri Banki za mednarodne povezave (Bis) v Baslu.

Na vprašanje za komentar o sobotnem poročanju Jutarnjega lista, da namerava Bis zavrniti skupno zahtevo Hrvaške in Slovenije, je Vandoren odgovoril, da ni prepričan, da gre za končno odločitev baselske banke.

Hrvaška na dobri poti, a njeno delo še ni končano

Hrvaški gre v zadnjih kilometrih poti v EU dobro, a vendar bo morala na nekaterih področjih še bolj zavihati rokave, da se bo lahko uniji res pridružila 1. julija prihodnje leto, kot je predvideno, ugotavlja Evropska komisija v poročilu o slovenski sosedi, objavljenem danes v Bruslju v sklopu letnega širitvenega pregleda.

Hrvaška, ki je lani decembra že podpisala pristopno pogodbo, v bistvu ne sodi več v širitveni klub. Zanjo komisija letos ne objavlja klasičnega poročila o napredku, temveč analitično poročilo o nadzoru uresničevanja zavez od podpisa pristopne pogodbe do vstopa v unijo.

Glavno sporočilo je, da je država na dobri poti, a da njeno delo še ni končano. V desetih poglavjih je že izpolnila že vse naloge, v 15 je skoraj na cilju, v preostalih pa mora okrepiti prizadevanja. Komisija je ob tem opredelila deset ključnih nalog v treh najbolj problematičnih poglavjih - konkurenca, pravosodje in temeljne pravice ter svoboda, pravica in varnost.

V praksi že del EU

A država je v praksi že skoraj del unije. Njeni ministri kot opazovalci sodelujejo na sestankih in njen vstop je upoštevan v predlogu za evropski proračun 2014-2020. O tem priča tudi podatek, da komisija v poročilu Hrvaško poziva, naj že od začetka leta neformalno sodeluje v evropskem semestru, ciklu tesnejšega usklajevanja proračunskih in reformnih politik članic unije.

V delu poročila, ki se nanaša na odnose Hrvaške s Slovenijo, je omenjena tudi Ljubljanska banka, in sicer da je "Hrvaška potrdila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu".

Ob tem komisija v poročilu ugotavlja, da se je v minulem letu nadaljevalo izboljševanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ter omenja, da se je začel izvajati arbitražni sporazum - da se je arbitražno sodišče prvič sestalo aprila letos in opredelilo časovni načrt dela.

Primer LB je dvostransko vprašanje

Evropska komisija sicer vseskozi poudarja, da je primer LB dvostransko vprašanje, in državi spodbuja, naj poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev. Ob tem pozdravlja imenovanje dveh strokovnjakov, ki naj bi predlagala rešitev.

Poleg tega so v Bruslju prepričani, da bo pristopna pogodba v vseh državah unije ratificirana pravočasno, tako da bo Hrvaška 1. julija prihodnje leto lahko postala 28. članica. Hrvaško pristopno pogodbo je do konca septembra ratificiralo 13 članic EU.

To sicer ni posebej zapisano tudi v poročilu, je pa evropski komisar za širitev Štefan Füle ta dobro znana stališča danes ponovil ob predstavitvi širitvenega svežnja v Evropskem parlamentu.

Poleg omenjenega je njegov tiskovni predstavnik Peter Stano v ponedeljek dejal še, da LB "ni stvar širitvenega procesa", a da je "pomembno, da državi rešita to pomembno vprašanje, ki ima zaradi vključenosti preostalih sukcesijskih držav tudi multilateralne posledice".

"Ključno je, da Hrvaška zaostri fokus in zagotovi, da bodo priprave končane pravočasno"

Komisija v letošnjem širitvenem svežnju sicer na splošno ugotavlja, da je bilo pri reševanju dvostranskih vprašanj, ki zadevajo države na poti v unijo, v minulem letu "malo napredka", in poudarja, da ta vprašanja ne smejo ovirati širitvenega procesa.

V tem kontekstu komisija v širitvenem svežnju omenja arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške, ki se je začel izvajati letos. Ta sporazum po njenih navedbah "utira pot za rešitev tega dvostranskega vprašanja in je dober zgled za pot naprej".

Zadnje poročilo o uresničevanju hrvaških zavez na poti v unijo bo komisija objavila spomladi prihodnje leto. "Ključno je, da Hrvaška zaostri fokus in zagotovi, da bodo priprave končane pravočasno," še poudarjajo v Bruslju.

Sicer pa je danes precej vznemirjenja povzročilo poročanje nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung, da Hrvaška po navedbah bruseljskih virov ne izpolnjuje pogojev za polnopravno članstvo v EU, kar lahko ima za posledico celo zamik njenega vstopa v unijo.

Komisar Füle je danes poudaril, da Hrvaška nima razloga za zaskrbljenost, da je na poti, da 1. julija prihodnje leto postane 28. članica unije, in da se posameznih kritičnih tonov v tem obsežnem poročilu ne sme napačno tolmačiti, saj bo Hrvaška zagotovo izpolnila deset nalog, ki jih je opredelila komisija.