Neznanec je danes uslužbence gradu v Bratislavi po telefonu obvestil o postavljeni bombi. Na kraj dogodka, so nemudoma prispele posebne policijske enote, grad pa so izpraznili, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.
Proti krčenju kohezijskih sredstev
Predsedniki držav in vlad neformalne skupine "prijateljic kohezije" so se danes v Bratislavi na Slovaškem izrekli proti krčenju kohezijskih sredstev in za nadaljevanje transferja sredstev od razvitejših k manj razvitim članicam povezave.
"Celotna EU potrebuje močno kohezijsko politiko. Gre za nenadomestljivo in ključno investicijo v prihodnjo rast in delovna mesta," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal gostitelj, slovaški premier Robert Fico.
To stališče je podprl tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je menil še, da bi se morali skupini držav "prijateljic kohezije", v kateri so neto prejemnice, in "prijateljic učinkovite porabe", v kateri so neto plačnice, združiti v skupino "prijateljic rasti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Kohezija je pomemben instrument za zmanjševanje neravnotežij v Evropi. Veliko problemov, s katerimi se trenutno soočamo, je posledica teh neravnovesij," je dejal Barroso.
"Potrebujemo političen dogovor. Razvitejše države bi morale soglašati z ambiciozno politiko podpiranja manj razvitih regij Evrope. To je prispevek k rasti vse Evrope," je še menil Barroso. Dodal je še, da lahko kohezijska sredstva učinkovito stimulirajo rast, ki je potrebna za izhod iz krize.
V Bratislavi na srečanju "prijateljic kohezije" sodeluje 11 premierov in predstavnikov iz 15 novih članic EU. Skupino poleg Slovenije sestavljajo še Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in kot opazovalka tudi Hrvaška.
"Prijateljice učinkovite porabe" želijo predlog občutno zmanšati
Gre za skupino držav prejemnic, ki nasprotujejo rezanju kohezijskih sredstev v novem sedemletnem evropskem finančnem okviru za obdobje med letoma 2014 in 2020, o katerem pogajanja še tečejo.
Pogajanja se sicer bližajo sklepni fazi, vendar v pogajalskem okviru konkretnih številk za posamezne postavke še ni. Ciprsko predsedstvo naj bi jih razgrnilo po oktobrskem vrhu EU, politični dogovor pa naj bi bil dosežen na izrednem vrhu unije 22. in 23. novembra.
Osnova za pogajanja je predlog Evropske komisije, ki je bil predstavljen junija lani in nato julija letos dopolnjen, upoštevajoč vstop Hrvaške v unijo sredi leta 2013. Ob upoštevanju niza programov zunaj proračuna naj bi proračun za obveznosti znašal 1091 milijard evrov oziroma 1,14 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, od tega je za kohezijo namenjenih dobrih 379 milijard evrov.
A sedem neto plačnic, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", želi predlog komisije zaradi krize odločno zmanjšati. Finska, Francija in Nemčija so nedavno pozvale k znižanju proračuna za leto 2013 za pet milijard evrov. Črtali bi tudi 3,5 milijarde evrov, ki naj bi jih namenili za spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti ter za vzpostavljanje novih delovnih mest.
Tudi Avstrija, Velika Britanija, Nizozemska in Švedska ne podpirajo načrtov Evropske komisije, da bi bil proračun za leto 2013 višji za 6,8 odstotka oz. za devet milijard evrov na 138 milijard evrov.
Za nameček pa naj bi evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski v bližnji prihodnosti članice EU pozval še k dodatnemu "prispevku", da bi pokrili primanjkljaj za leto 2012, ki naj bi po ocenah vodje odbora Evropskega parlamenta za proračun Alaina Lamassourea znašal kar deset milijard evrov, še navaja AFP.
Janša: Slovenija se bo z ukrepi rešila nevarnosti
Na istem srečanju je predsednik vlade Janez Janša tujim novinarjem zagotovil, da bo Slovenija še letos rešena špekulacij o morebitni mednarodni finančni pomoči, če bodo vladine načrtovane reforme sprejete v državnem zboru, poroča Delo.
"Slovenski parlament je že sprejel ukrepe, s katerimi bomo stabilizirali bančni sektor, nadaljujemo pogovore s socialnimi partnerji," je tujim novinarjem odgovoril Janša. Po njegovih besedah Slovenija ukrepe sproti usklajuje z evropsko centralno banko in mednarodnim denarnim skladom, ki vladne predloge podpirata, je še povedal premier.
