Evropska centralna banka (ECB) bo ohranila temeljno obresno mero pri 0,75 odstotka, je na začetku tiskovne konference še povedal Draghi. Razlog za to so po njegovih besedah močni inflacijski pritiski.

Glavna težava je po Draghijevih besedah manjša rast gospodarstva v evroobmočju od pričakovane. "Pričakujemo, da bo v naslednjem četrtletju gospodarstvo ostalo zelo šibko, kasneje pa bo rast rahlo pridobila na moči. Grožnje zato ostajajo zelo realne," je še dejal in dodal, da se bomo iz težav lahko izvlekli le s skupnim ukrepanjem vseh evropskih organov.

Ključna obrestna mera za območje evra ostaja pri 0,75 odstotka

Draghi je poudaril, da je pomembno, da nadaljujemo s prizadevanji za javnofinančno stabilnost Evrope. "Vlade so naredile dovolj napredka, mehanizem je pripravljen, zdaj pa je odvisno od posamezne vlade, kaj bo želela z njim narediti," je še dodal in ponovil: "Program podpira praktično cela Evropa, želim pa znova ponoviti, da je evro trajen."

Svet ECB ostaja trdno zavezan ohranjanju enotnosti denarne politike in zagotovitvi njenega ustreznega prenosa na realno gospodarstvo. Draghi je ponovil, da v ECB delujejo izključno v okviru svojega mandata, da ohranjajo cenovno stabilnost v srednjeročnem obdobju.

Podrobnosti programa OMT še vedno nejasne

"Veliko pogojev za pomoč ECB s programom OMT je povezanih s strukturnimi reformami, so pa ti pogoji natančno povezani s stanjem v posamezni državi, tako da zadeve ni moč komentirati," je še povedal prvi mož ECB. Je pa dodal, da so zahtevane donosnosti na obveznice držav v težavah precej nižje od tistih, ki smo jih videli v juliju, tako da pri pogojih to prinaša nekaj manevrskega prostora.

Na vprašanje, če meni, da bo Španija potrebovala mednarodno pomoč z vključitvijo v program OMT, Draghi ni podal enostavnega odgovora: "Španija je primer dobrega napredka, čeprav je treba narediti še veliko na področju proračunske stabilnosti," je dejal. Prošnja za mednarodno pomoč in vstop v program OMT je po njegovih besedah popolnoma njena odločitev in ni odvisna od ECB.

Kranjec: Če bo bančni sektor ustrezno saniran, pomoči ne bomo potrebovali

Guerner Banke Slovenije Marko Kranjec je dejal, da bi vlada morala sprejeti ukrepe za večjo odpornost bančnega sektorja. "V kolikor bo bančni sektor ustrezno saniran, mednarodne finančne pomoči ne bomo potrebovali," je še dodal.

Draghi je večkrat ponovil, da je odločitev za začetek programa OMT v posamezni državi v celoti v rokah vlad in ne ECB. "ECB je more nadomestiti dejanj in ukrepov vlad," je kot že večkrat letos, ponovil še danes.

Zavzel se je tudi za odločno nadaljevanje izgradnje evropskih institucij. ECB tako pozdravlja predlog o enotnem mehanizmu nadzora, ki naj bi vključeval ECB. Po mnenju Sveta ECB je ta mehanizem eden od temeljnih stebrov finančne unije in eden od glavnih gradnikov v smeri pristne ekonomske in monetarne unije.

Janša z Draghijem o krizi v območju evra in ukrepih Slovenije

Na Brdu pri Kranju se je s predsednikom ECB srečal tudi premier Janez Janša. Govorila sta o razmerah v območju evra in ukrepih, ki jih namerava Slovenija izvesti do konca leta, da bi izšla iz nevarnih voda, je v izjavi za medije povedal Janša.

Premier Janez Janša in Mario Draghi (foto: Tamino Petelinšek/STA)

Glede ugibanj o tem, ali bo Slovenija potrebovala mednarodno finančno pomoč, je mnenje ECB podobno temu, kar je ta teden povedala tudi misija Mednarodnega denarnega sklada, ki je končala redni jesenski obisk v Sloveniji. "Slovenija ima vse potenciale za to, da sama pride iz teh nevarnih voda, vendar mora dejansko storiti vseh pet ukrepov," je povedal Janša, ki se je z Draghijem sestal po seji sveta ECB.