Enotni trg, ki letos praznuje 20 let, prinaša Evropejcem štiri temeljne svoboščine: prost pretok blaga, storitev in kapitala ter prosto gibanje po vseh 27 članicah EU. To so za ljudi tudi najbolj otipljive koristi članstva v EU.

Akt za enotni trg številka dve je po mnenju komisije potreben preprosto zato, ker druge možnosti ni, saj kriza Evropo še drži v svojih krempljih - treba je oživiti rast in zmanjšati brezposelnost, ki ostaja visoka, še posebej med mladimi.

"Enotni trg lahko za evropske državljane in podjetja stori še več," je poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier ter vse oblikovalce politik pozval, naj "se lotijo dela, osredotočijo in zagotovijo rezultate".

Veliko predlogov se sicer zdi znanih od prej, a v komisiji poudarjajo, da gre za nadgradnjo prejšnjih ukrepov ter nov poziv članicam unije, naj brez odlašanja uresničijo akt za enotni trg številka ena.

Za boljše izkoriščanje potenciala enotnega trga komisija tokrat predlaga še 12 ključnih ukrepov. Med najpomembnejšimi in tudi potencialno najbolj spornimi je predlog, naj članice unije svoje železnice bolj odprejo tuji konkurenci znotraj EU.

Ukrepi soredotočeni na rast, zaposlovanje in zaupanje

Prav tako predlaga, naj članice z odpravo upravnih ovir bolj odprejo pomorski in zračni promet. Ladja, ki pluje iz Rotterdama v Marseille, mora čez enake ovire kot ladja iz Kitajske, kar ni ne logično ne sprejemljivo, so ponazorili problem.

Ukrepi se osredotočajo na štiri glavne dejavnike, ki spodbujajo rast, zaposlovanje in zaupanje. Poleg že omenjenega povezovanja prometnih omrežij so to še mobilnost državljanov in podjetij, digitalno gospodarstvo in krepitev koristi za potrošnike.

Komisija s predlogi med drugim poziva še k izboljšanju elektronskega plačevanja storitev in javnega naročanja, olajšanju upravljanja bančnega računa, vzpostavitvi enotnega evropskega portala za zaposlovanje in posodobitvi postopkov zaradi insolventnosti, tako da bi podjetniki v težavah dobili drugo priložnost.

V aktu za enotni trg številka ena pa je komisija med drugim izpostavila vzpostavitev enotnega evropskega patenta, ki še ni uresničena, reformo obdavčevanja energentov ter olajšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja.

Akt za enotni trg II je tudi uvod v teden enotnega trga, ki bo potekal od 15. do 20. oktobra pod geslom Skupaj za novo rast. To bo za oblikovalce politik in državljane po vsej EU priložnost za razpravo o dosežkih in izzivih enotnega trga.

Komisija naj bi vse ključne zakonodajne predloge v okviru akta za enotni trg II predložila do pomladi 2013, nezakonodajne pa do konca leta 2013. Ob tem članice unije in Evropski parlament poziva, naj zakonodajne predloge sprejmejo do pomladi leta 2014.

Območje evra preučuje možnost obveznih pogodb o reformah

Območje evra v sklopu prizadevanj za rešitev krize preučuje možnost, da bi morale vse članice z evrom z evropskimi oblastmi podpisati pogodbo, v kateri bi opredelile načrtovane reforme in se zavezale k njihovi izvedbi, izhaja iz osnutka dokumenta, o katerem bodo na zasedanju 18. in 19. oktobra razpravljali voditelji članic EU.

V tem kontekstu se razpravlja tudi o možnosti, da bi članice območja evra k izvajanju reform motivirali z "začasnimi, prožnimi in usmerjenimi finančnimi spodbudami".

Doslej so morale neke vrste "pogodbe" o izvajanju fiskalnih ukrepih in reform podpisati le države, ki so prejele finančno pomoč.

Prav tako se še vedno preučuje možnost vzpostavitve proračuna za območje evra, s katerim bi zagotovili izvajanje strogih proračunskih pravil na nacionalni in evropski ravni.

Te novosti naj bi sicer terjale temeljite spremembe pogodbe EU.

Omenjeni predlogi sodijo v sklop reforme arhitekture EU v prihodnjih desetih letih, ki temelji na štirih stebrih: vzpostavitvi bančne in fiskalne unije ter krepitvi ekonomske in politične unije.

Reformo v sodelovanju s prestolnicami pripravljajo "štirje mušketirji" - predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, šef evroskupine Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Časovni načrt za uresničitev vizije o poglabljanju evropske integracije z bančno in fiskalno unijo ter krepitvijo ekonomske in politične unije, ki naj bi pomagala rešiti krizo in ohraniti evropski projekt, mora biti pripravljen do konca leta. Na oktobrskem vrhu pa bo predstavljeno vmesno poročilo.