Pusićeva je zatrdila, da ima Hrvaška glede vprašanja Ljubljanske banke konstantno mnenje in da ne razume, kaj se dogaja s Slovenijo. Ob tem je spomnila, da sta se obe strani dogovorili za imenovanje finančnih strokovnjakov, Zdravka Rodića in Franceta Arharja. Slednja sta se sestala že na dveh sestankih, napovedan pa je tudi tretji.
Erjavec: Hrvaška nenehno spreminja stališča
"Med tem sta se Slovenija in Erjavec kar naenkrat odločila, da ne bosta poslušala mnenja strokovnjakov, temveč bosta postavila ultimat, da mora Hrvaška opustiti kakršne koli procese zaradi dolga Ljubljanske banke," je pojasnila Vesna Pusić. "Ne razumem, kaj želijo doseči, zato bom morala počakati na srečanje," je dodala.
Hrvaška zunanja ministrica je še izpostavila, da je morda Slovenija storila napako pri imenovanju svojega finančnega strokovnjaka, saj iz Ljubljane vsaka dva tedna "prihaja drugačno stališče". "Menim, da je neprimerno, da zdaj sedimo eden nasproti drugemu in si razlagamo, kaj želimo. To je pod nivojem," je poudarila. Po njenem bi se slovenska stran morala dogovoriti sama s sabo glede tega, kaj hoče.
Lukšič: Če problema LB ne bomo rešili do ratifikacije, ga ne bomo nikoli
Če Slovenija in Hrvaška problema Ljubljanske banke ne bosta rešili do ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, ga ne bosta nikoli, je danes v Bruslju ocenil predsednik SD Igor Lukšič. S tem je dal vedeti, da imajo v SD do tega vprašanja podobna stališča kot vlada, ki rešitev vprašanja LB postavlja kot pogoj za ratifikacijo hrvaške pogodbe.
Časovni okvir, ki ga določa cilj, da Hrvaška postane članica EU julija prihodnje leto, je po Lukšičevih besedah priložnost za obe vladi in tudi njuna obveza, da problem rešita.
"Enostavnost problema" je po njegovih besedah v tem, da je LB hrvaškim varčevalcem dolžna približno toliko, kot so hrvaška podjetja dolžna LB, tako da bi se to dalo s pobotom dobro rešiti v korist obeh držav.
Predsednik SD meni, da bo hrvaška vlada tako razumna, da bo ugotovila, da si ne more privoščiti blokade.
Če bi šla rešitev v prej omenjeno smer, bi po Lukšičevih navedbah občutno razbremenili slovensko-hrvaške odnose in izboljšali izhodiščni položaj Slovenije na Balkanu, zlasti na Hrvaškem.
Po dvajsetih letih je po njegovih besedah mogoče ugotoviti, da je Slovenija na Balkanu vlekla zelo slabe oziroma celo napačne strateške poteze, tako da je Balkan "blazen, a neizkoriščen potencial".
