Nova strategija se osredotoča na spodbujanje evropskih podjetij in upravne produktivnosti prek računalništva v oblaku. Omenjeni izraz označuje shranjevanje podatkov in programske opreme v oddaljenih računalnikih, do katerih uporabniki dostopajo prek interneta z napravo, ki jo sami izberejo. To je hitrejše in cenejše, omogoča večjo prilagodljivost in je lahko varnejše kot rešitve informacijske tehnologije, nameščene na licu mesta, sporočajo iz Bruslja.
Mnogo priljubljenih storitev, kot so Facebook, Spotify in spletne storitve elektronske pošte, že uporablja tehnologijo računalništva v oblaku. Resnične gospodarske koristi pa prinaša razširjena uporaba rešitev, ki jih omogoča računalništvo v oblaku v podjetjih in javnem sektorju, poudarjajo.
"Računalništvo v oblaku spreminja pravila igre v našem gospodarstvu. Brez ukrepanja na ravni EU bomo obtičali v togih nacionalnih sistemih in zapravili priložnost za pridobitev milijardnih gospodarskih koristi," je ob tem ocenila evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes.
Da bo strategija za računalništvo v oblaku okrepila zaupanje v inovativne računalniške storitve in spodbudila konkurenčen digitalni enotni trg, ki bo Evropejcem zagotovil občutek varnosti, pa je menila evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. "To pomeni hitro sprejetje novega okvira za varstvo podatkov, ki ga je Komisija predlagala na začetku tega leta, ter oblikovanje varnih in pravičnih pogodbenih pogojev," je dodala.
Med ključnimi ukrepi strategije je zmanjšanje nepreglednih tehničnih standardov, s čimer bi uporabnikom računalništva v oblaku omogočili interoperabilnost, prenosljivost in reverzibilnost podatkov. Obvezne standarde je treba opredeliti do leta 2013, predvideva strategija.
Bruselj se zavzema tudi za podporo programom EU za certificiranje ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki so vredni zaupanja, ter za oblikovanje modela varnih in poštenih pogodbenih pogojev za sklenitev pogodb na področju storitev računalništva v oblaku, vključno s pogodbami o ravni storitve.
Predlagani ukrepi vsebujejo še vzpostavitev evropskega partnerstva z državami članicami in industrijo na področju storitev računalništva v oblaku. S tem bi izkoristili kupno moč javnega sektorja, ki zaleže za 20 odstotkov vse porabe na področju informacijske tehnologije, ter oblikovali evropski trg storitev računalništva v oblaku, okrepili možnosti za rast evropskih ponudnikov storitev računalništva v oblaku in zagotovili cenejšo in boljšo e-upravo, še sporočajo iz Evropske komisije.
