V Sloveniji delamo več

Poročilo o psihosocialnih tveganjih, ki sta ga pripravila Aleksandra Kanjuo Mrčela in Miroljub Ignjatović s Fakultete za družbene vede, temelji na evropski študiji o delovnih razmerah za Slovenijo ter na slovenskem modulu o psihičnih in zdravstvenih tveganjih na delovnem mestu. Obe raziskavi sta bili opravljeni v letu 2010.

Avtorja raziskave sta ugotovila, da v primerjavi s povprečjem v 27 državah članicah EU delavci in delavke v Sloveniji delajo več, so manj zadovoljni z delovnimi razmerami ter občutijo večjo zaposlitveno negotovost. Za delo v Sloveniji je značilnih tudi manj izostankov z dela pa tudi več prezentizma, kar pomeni, da so zaposleni prisotni na delovnem mestu, kljub temu da bi zaradi bolezni ali drugih razlogov morali ostati doma. Skoraj štiri petine delavcev (78,9 odstotka) na delovnem mestu doživlja stres, več kot 40 odstotkov pa splošno utrujenost, med drugim ugotavlja poročilo.

Današnje predstavitve poročila sta se udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Ta je iz svojih izkušenj predstavila še nekatere značilnosti delovnih razmer v Sloveniji.

Pritisk v času krize še večji

Pojasnila je, da se sama srečuje z veliko anonimnimi pobudami. Tisti zaposleni, ki se na delovnem mestu počutijo ogrožene, ker opažajo nepravilnosti, si torej ne upajo predstaviti niti varuhu, kaj šele da bi se izpostavljali v delovnem okolju. Čebašek Travnikova opozarja tudi na neučinkovite postopke zaščite pred nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu. Prav tako poudarja, da so trpinčenju bolj izpostavljeni tisti, ki skušajo opozarjati na nepravilnosti, pri čemer ugotavlja, da tovrstne pobude prihajajo zlasti iz javnega sektorja.

Prav tako sta v Sloveniji problematična visoko število zaposlitev za določen čas ter nizek dohodek mnogih zaposlenih za nedoločen čas. Obenem varuhinja opozarja, da delodajalci pritožbe zaposlenih premalokrat jemljejo kot predloge za izboljšave.

Minister Vizjak pa je izpostavil, da je pritisk na zaposlene in tudi na delodajalce v času gospodarske krize še nekoliko povečan. Poleg upoštevanja zakonskih prepovedi tovrstnega ravnanja s strani delodajalca je zato po njegovih besedah ključna naloga preventiva oz. ozaveščanje o tem, kako negativne posledice ima takšno ravnanje. V tem pogledu je pomembna tudi današnja predstavitev poročila o psihosocialnih tveganjih.

Ustvarjanje pritiska na zaposlenega namreč kratkoročno lahko pomeni nekakšen ventil, dolgoročno pa to "bistveno poslabša učinkovitost in ostale ekonomske kazalce, pušča pa tudi težko izbrisljivo sled na zdravju delavcev", je še poudaril Vizjak.