"Podpiram strožji nadzor nad bankami v območju evra," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Merklova, ki velja za eno najpomembnejših političnih figur v Evropi. "Vendar mora biti evropski nadzor tudi bolj obvezujoč - ne morem govoriti o neposredni dokapitalizaciji bank v drugih državah, če si še nisem zagotovila pravice intervencije," je dejala.

Vrh območja evra je konec junija sklenil, da bo v prihodnje pod določenimi pogoji mogoče neposredno dokapitalizirati banke iz stalnega reševalnega sklada. Kot glavni pogoj so takrat navedli vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma, pri katerem bo sodelovala Evropska centralna banka (ECB), kar je korak k bančni uniji.

Hollande bi bančno unijo imel čimprej

Evropska komisija je nato sredi septembra predlagala vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma za vseh šest tisoč bank v območju evra, v katerem bi osrednjo vlogo igrala ECB. A v uniji je pri obravnavi omenjenega predloga že prišlo do nekaterih trenj. Medtem ko se Merklova zavzema za počasnejši in bolj temeljit pristop, je francoski predsednik Francois Hollande minuli konec tedna dejal, da bi morali bančno unijo dobiti čim prej.

Do teh razprav prihaja v času, ko postaja jasno, da posledice dolžniške krize v območju evra vse bolj čuti tudi Nemčija. Razpoloženje v največjem evropskem gospodarstvu se je septembra poslabšalo že peti mesec zapored, razpoloženje nemških potrošnikov pa stagnira. Dejstvo je, da Nemčija ne more večno ostati imuna na težave in tega se zaveda tudi Merklova.

"Nemčija ni otok. Kot zelo izvozno usmerjena država se ne more ločiti od razvoja dogodkov v svetu in Evropi," je opozorila kanclerka. "Naša dolžnost je, da storimo kar največ za domačo potrošnjo v Nemčiji, tako da spodbudimo rast v območju evra," je dodala.

Odvetniki ECB preverjajo zakonitost načrta o odkupovanju obveznic

Merklova se bo danes v Berlinu sestala s predsednikom ECB Mariom Draghijem, v sredo pa še z generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Po srečanjih ni predvidenih izjav, pričakovati pa je, da bodo govorili tudi o krizi v območju evra.

Nemški časnik Bild je danes sicer poročal, da odvetniki ECB preverjajo zakonitost nedavne odločitve osrednje denarne ustanove v območju evra, da bo pod določenimi pogoji po potrebi v neomejenem obsegu kupovala obveznice ranljivih evropskih držav. V dvomih o zakonitosti za mnoge spornega programa naj bi bili tudi odvetniki nemške centralne banke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Draghi optimističen o prihodnosti območja z evrom

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je danes v Berlinu izpostavil "številne razloge" za optimizem glede prihodnosti območja z evrom. "Območje z evrom dosega napredek - in vlagatelji to prepoznavajo," je Draghi izpostavil ključno sporočilo svojega nagovora.

"Na finančnih trgih vidimo znake izboljšanja razpoloženja in gospodarstvo se bo po pričakovanjih v prihodnjem letu povrnilo k rasti. Hkrati je bil na vseh frontah narejen napredek v smeri krepitve temeljev območja z evrom," je razloge za optimizem na srečanju Združenja nemške industrije izpostavil Draghi.

Glede ECB je v govoru, objavljenem na spletni strani banke, njen predsednik izpostavil, da lahko ukrepi le zgradijo most do bolj stabilne prihodnosti. "Dopolniti ga morajo odločni ukrepi s strani vlad", je izpostavil, hkrati pa dodal, da vlade držav območja z evrom dejansko "dosegajo napredek v tej smeri".

Draghi se je ob tem znova dotaknil za številne sporne obljube o tem, da bo ECB pod določenimi pogoji v neomejenem obsegu kupovala obveznice problematičnih držav z evrom. Poudaril je, da se je banka za tak korak odločila zaradi velikih razlik v stroških zadolževanja realnega gospodarstva v različnih državah z evrom, ki so v določeni meri izražale "neutemeljene" strahove o prihodnosti območja z evrom.

Draghi vseeno opozoril, da vse še ni rešeno

"V takšnih okoliščinah monetarna politika ne more ustrezno delovati," je izpostavil Italijan na čelu ECB. Zato se je moral Svet ECB odločiti: sprejeti stanje in dovoliti, da je spodkopana enotnost monetarne politike, ali ukrepati znotraj mandata za vzpostavitev normalnega delovanja te politike po vsem območju z evrom. "Odločili smo se v prid slednjega," je pojasnil.

Ob optimizmu pa Draghi ni pozabil opozoriti, da kljub zaenkrat pozitivnemu razpletu vse še ni rešeno. "Projekt mora dopolniti odločno delovanje s strani vlad - tako individualno kot kolektivno - s katerim bodo naslovile temeljne vzroke trenutnih izzivov," poudarja prvi mož ECB. V tej luči je pozval k ustanovitvi finančne, fiskalne, gospodarske in politične unije.

Na srečanju nemškega industrijskega združenja je danes govorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ta je opozorila, da s predlogom bančne unije ne bi smeli hiteti. "Iti moramo korak za korakom v pravem vrstnem redu. Ne smemo hiteti, samo za to, da bi lahko rekli 'nekaj pa imamo'," je dejala na srečanju v Berlinu.

Merklova in Draghi bosta sicer danes opravila tudi dvostranske pogovore.