V predavanju, ki ga je pripravila Banka Celje, je Mrak izpostavil tudi vlogo evropske monetarne unije, ki je po njegovih besedah zaključna faza regionalne ekonomske integracije. Za Mraka je ključni problem v monetarni uniji, kako ta odgovarja na asimetrične šoke.

Dejal je, da bi evropsko monetarno politiko skladno s teorijo morala spremljati močna fiskalna moč na isti ravni, kar pomeni na ravni EU. "Vendar pa je fiskalna politika ostala trdno v rokah držav članic EU," meni Mrak.

Spomnil je, da so po krizi Lehman Brothers banke jeseni 2008 države po vsem svetu posredovale z velikimi fiskalnimi paketi za dva namena: reševanje bank in drugih finančnih institucij ter spodbujanje gospodarske rasti.

Mrak: Ad hoc reševanje Grčije je zgolj kupovanje časa

Po Mrakovi oceni so se zaradi dramatičnega poslabšanja javnofinančnih položajev držav evro območja, mednarodni finančni trgi začeli diferencirati med državami evroobmočja. Ad hoc reševanje Grčije in drugih perifernih držav je Mrak označil kot kupovanje časa in s tem reševanje bank oz. so ad hoc paketi bili smiselni za to, da se pripravijo sistemske rešitve. Kljub nekaterim pozitivnim elementom, tako Mrak, so trgi ocenili reševanje kot necelovito in prepočasno, kar je povzročilo prelivanje krize v osrednji del evro območja.

"V dosedanjem procesu so bile izvedene številne pozitivne spremembe v institucionalni infrastrukturi evro območja, vendar pa je do dokončne reforme še daleč. Gre še vedno za proces, ki ga je najprimerneje oceniti kot delo v teku," je dejal Mrak.

Poudaril je, da je bila Slovenija za trge ob osamosvojitvi leta 1991 "nepopisan papir", ki je bil del bankrotirane nekdanje skupne države, brez dostopa do svežih sredstev. Leta 1996 je Slovenija postala finančno neodvisna in takrat je bila zanjo izdelana prva bonitetna ocena A. Na podlagi te ocene so se Sloveniji odprla vrata za zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih.

"Trenutno nas agencije ocenjujejo kot državo v prostem padu. Dokaz so negativne napovedi"

Mrak meni, da so mednarodni finančni trgi Slovenijo pred krizo dojemali kot pragmatično majhno državo, ki je dokaj tesno povezana z Nemčijo in Avstrijo, lanski propadli referendumi pa so najbolj neposredno prispevali k spremenjeni percepciji finančnih trgov o Sloveniji v smislu, da gre za neverodostojno državo. "Trenutno nas agencije ocenjujejo kot državo v prostem padu. Dokaz so negativne napovedi," pravi Mrak.

Na vprašanje, kaj lahko pripelje do stabilizacije bonitet Slovenije v relativno kratkem času, pa je Mrak odgovoril, da "nobena posamezna akcija, temveč le paket ukrepov". Med ukrepi je izpostavil sprejetje primernega modela sanacije bank, sprejetje ključnih strukturnih reform, sprememba referendumske zakonodaje, sprejetje kredibilnega proračuna za naslednje leto ob predpostavki, da bodo letos sprejeti proračunski okviri spoštovani in da Slovenija ne bo zaprosila za finančno pomoč.