"Grčija je predstavila ambiciozen proračun in mora v povezavi s tem sprejeti nekatere ukrepe. Dali ji bomo čas, ki ga potrebuje, več denarja pa verjetno ne," je dejala Fekterjeva ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra.
Podobno je menil tudi njen nizozemski kolega Jan Kees Jager. Če je primanjkljaj večji, ker je recesija hujša, kot se je pričakovalo, bi Grčija po njegovih besedah lahko dobila več časa. "A dodatnega denarja ne bo," je opozoril.
Treba je počakati na poročilo trojke
Nemški minister za finance Wolfgang Schäuble je ob prihodu napovedal, da danes ne bo odločitev glede Grčije, saj je treba počakati na poročilo trojke mednarodnih posojilodajalcev, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki se pričakuje oktobra.
Juncker je nato pojasnil, da političnih odločitev o Grčiji ne bo pred drugo polovico oktobra, ker poročilo ne bo pripravljeno dovolj hitro, da bi bile mogoče že v prvi polovici, kot se je sprva pričakovalo, in državo opozoril, da mora v naslednjih nekaj tednih pokazati rezultate.
Tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je menila, da je ena od možnosti, ki bi jih bilo treba preučiti, to, da se da državi več časa za izpolnitev ciljev v okviru programa pomoči. A dodala, da je o tem prezgodaj govoriti, dokler ni končano poročilo trojke.
Grčija še vedno pod pritiskom
Pričakovan scenarij je, da se bo država s trojko najprej dogovorila o dodatnih prihrankih in reformah, nato pa ji bo območje evra zrahljalo pogoje - podaljšalo rok za znižanje presežnega primanjkljaja.
O možnosti tretje pomoči Grčiji se sicer ugiba že dlje časa. Da bo država potrebovala dodatno pomoč, je v četrtek v pogovoru za Wall Street Journal menil tudi predstavnik države v IMF Tanos Kacambas.
Grčija je po več kot dveh letih varčevanja in reform še vedno pod pritiskom, naj reže še več. Da bi dobila naslednji, 31-milijardni obrok, ki je zadržan in ga potrebuje v izogib bankrotu, mora v letih 2013 in 2014 najti še za 11,5 milijarde evrov prihrankov in konkretno prikazati, kako bo do njih prišla.
Grška vlada, ki se doma trudi doseči dogovor o tem, si prizadeva, da bi ji posojilodajalci rok za znižanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja podaljšali za dve leti, na leto 2016. A več časa lahko pomeni tudi več denarja.
Samaras: Grčija dodatnega denarja ne potrebuje
Grški premier Antonis Samaras, ki poudarja, da država potrebuje "čas, da bo lahko zadihala", sicer trdi, da Grčija dodatnega denarja ne potrebuje, saj pričakuje uspešno izdajo kratkoročnih obveznic in načrtuje prilagoditev trenutnih izdatkov.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v sredo v govoru o stanju v uniji poudaril, da je lahko jesen "točka preobrata" za Grčijo, če bo izvedla vse obljubljene ukrepe in reforme ter zatrla pomisleke in dvome partneric v območju evra.
Ugibanja o izstopu Grčije iz območja evra, ki že dolgo ni več tabu, se namreč spet stopnjujejo, kot vselej pred odločitvijo o sprostitvi naslednjega obroka posojil. Spet se poudarja, da je pred evrom trenutek resnice in da bodo naslednji tedni prelomni.
Pred oktobrskim poročilom konkretnih odločitev ne bo
O tem, ali si država zasluži nadaljnjo pomoč, bo presodila trojka mednarodnih posojilodajalcev, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Pred tem poročilom, ki se pričakuje oktobra, konkretnih odločitev ne bo.
Prvi program pomoči Grčiji, ki je v treh letih predvideval do 110 milijard evrov dvostranskih posojil članic območja evra in IMF, je bil dogovorjen maja 2010.
Drugi program, potrjen marca letos, pa predvideva v letih 2012-2014 164,5 milijarde evrov pomoči od EU in IMF, poleg tega so zasebni upniki v okviru tega programa državi odpisali za okoli 107 milijard dolgov.
A kljub vsej dosedanji pomoči, ukrepom in reformam usoda Grčije, od katere je močno odvisna prihodnost območja evra in celotne EU, še vedno visi v zraku.
Slovenski minister za finance Janez Šušteršič se zasedanja v Nikoziji ne udeležuje, Slovenijo zastopa državni sekretar Dejan Krušec.
