Španija želi že s peto bančno reformo v treh letih enkrat za vselej urediti razmere v bančnem sistemu. Namestnica španskega premiera Soraya Saenz de Santamaria je tako po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in španskih medijev zapisala, da gre za izjemno pomembno reformo, ki sledi cilju, da sanacija bank davkoplačevalcev na koncu ne bo stala "niti evra".

S to reformo naj bi se zaključil proces prestrukturiranja močno načetega španskega bančnega sektorja in pospešila ureditev razmer v nepremičninskem sektorju, ki ga je prizadel pok nepremičninskega balona, za katerim so ostali tisoči neprodanih stanovanj in hiš.

Španski gospodarski minister Luis de Guindos pa je zatrdil, da se s to reformo postavljajo temelji za to, da se takšne krize, kot je ta, ki trenutno pretresa četrto največje evrsko gospodarstvo, ne bodo več ponovile. Prepričan je, da bi bila Španija, če bi že v preteklosti imela takšna orodja za reševanje težav bank, danes v bistveno drugačnem položaju.

Refroma še krepi kapitalske zahteve do bank

Refroma še krepi kapitalske zahteve do bank in obenem predvideva, da bo španska centralna banka lahko izvedla preventivni zgodnji poseg tudi za banke, ki še izpolnjujejo zahteve na področju likvidnosti in solventnost, a kažejo značilnosti, na podlagi katerih je moč sklepati, da jih v prihodnje ne bodo več izpolnjevale in da se ne bodo mogle ustrezno kapitalsko okrepiti.

Medtem ko bo centralna banka s svojim zgodnjim posegom poskušala preprečiti zdrs bank v večje težave, pa bo osrednjo vlogo v primeru, da ji to ne bo uspelo, prevzel obstoječi javni sklad za pomoč bančnemu sektorju (FROB). Ta bo tako vodil postopek prestrukturiranja oziroma urejene razdelitve in likvidacije bank, njegova finančna moč pa se bo okrepila z 90 na 120 milijard evrov.

Zakon bo vlogo FROB občutno okrepil, kar mu bo omogočilo, da hitro prevzame skrbništvo nad šibkimi bankami. Sklad bo nato pripravil predlog sanacije banke, ki bo predvideval bodisi ukrepe za njeno kapitalsko krepitev bodisi načrt za njeno razdelitev in nadaljnjo prodajo.

Prodaja banke celo brez pristanka obstoječih delničarjev

FROB naj bi se tako lahko odločil za prodajo banke celo brez pristanka obstoječih delničarjev in po tržnih pogojih. Na ta način bi tako obstoječi delničarji nosili večji del stroškov sanacije banke.

V primeru odločitve za likvidacijo določene banke bo FROB zdrave naložbe lahko prenesel na posebno vmesno banko, ki jih bo razdelila v pakete za prodajo.

Slabe naložbe, med katerimi bodo tudi številne zasežene nepremičnine, pa se bodo prenesle na slabo banko, ki se bo nato skušala v največji možni meri poplačati. Ta bo imela od 10 do 15 let za prodajo teh naložb. Prenos naj bi se po De Guindosovih besedah zgodil po ustreznih cenah, ki bodo omogočili njihovo prodajo.

Tako kot v primeru podobnih načrtov v Sloveniji je tudi v primeru španske slabe banke ključna cena, po kateri se bodo slabe naložbe prenesle na to novo institucijo. De Guindos zagotavlja, da bo ta transakcija izpeljana tako, da bodo stroški za javne finance najnižji možni. Tudi v Španiji je namreč vrednost teh slabih naložb v zadnjih letih strmoglavila.

De Guindos meni, da bosta nizka cena in dejstvo, da so španske banke za te naložbe že oblikovale visoke rezervacije, skupaj z dolgim obdobjem za reševanje teh slabih naložb slabi banki omogočila, da se ob okrevanju nepremičninskega trga poplača in zniža učinke za davkoplačevalce.

Reforma poleg tega predvideva še, da bodo stroške sanacije bank nosili tudi lastniki prednostnih delnic nasedlih španskih bank. Te so se namreč v zadnjih letih posluževale te oblike pridobivanja kapitala.