Samaras poskuša pridobiti podporo koalicijskih partnerjev za 11,5 milijarde evrov vredne varčevalne ukrepe. Pri tem poudarja, da lahko gospodarske reforme in privatizacija državo po štirih letih globoke recesije znova popeljejo na pot gospodarske rasti.
"Gre za zadnji takšen paket varčevalnih ukrepov," je poudaril Samaras. Obljuba sicer Grkom verjetno zveni znana, saj so jo slišali že od prejšnjih vlad, ki pa besede niso držale.
Samaras je ob tem priznal, da je veliko teh rezov težkih in bolečih. "A so tudi neizogibni. Kajti brez njih bi država pristala na točki ničelne kredibilnosti in bi efektivno zapustila območje evra. To bi državo uničilo," je menil.
Grčija mora dodatne varčevalne ukrepe potrditi v zameno za izplačilo nove tranše iz drugega programa pomoči evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), težke 31,5 milijarde evrov, brez katere ne bo uspela ostati nad vodo. Koalicija reze še usklajuje.
O programu bo grški finančni minister Joanis Sturnaras 9. septembra govoril s strokovnjaki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, ki bodo prihodnji teden odpotovali v Atene. Pred tem se bo Sturnaras v torek sestal z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem.
Trojka bo poročilo objavila konec septembra ali v začetku oktobra. Takrat bodo članice evrskega območja in IMF sprejele nadaljnje odločitve glede pomoči Grčiji, tudi glede želje Aten po dveletnem podaljšanju roka za izpeljavo varčevalnih in reformnih ukrepov.
