Evropski parlament je z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu leta 2009 pozval k razglasitvi evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Slovenska vlada je temu pozivu sledila letos, osrednja slovesnost pa bo v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo potekala v ponedeljek v Mekinjah pri Kamniku.

Premierjeva poslanica ob spominskem dnevu: ''Tudi v kriznih časih ne smemo pasti na izpitu človeške solidarnosti''

Predsednica NSi Ljudmila Novak je medtem izrazila zadovoljstvo, da bo letos tudi Slovenija ta dan obeležila na državni ravni. Spomnila je, da je kot nekdanja evropska poslanka obeležitev tega dneva podprla tudi v Evropskem parlamentu, ob tem pa obžalovala, da slovenski parlament v prejšnjem mandatu ni bil sposoben te resolucije potrditi na nacionalni ravni, ampak se je z njo zgolj seznanil, so zapisali na spletni strani NSi.

Na razglasitev dneva spomina v Sloveniji s strani sedanje vlade se je že pred dnevi odzvalo več organizacij in posameznikov. V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije so mnenja, da to ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, po mnenju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa je evropska in z njo tudi slovenska prihodnost odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev.

Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov: Korak k spravi ali potuhi?

Za resno obravnavanje preteklosti

Predsednik republike Danilo Türk se je medtem zavzel za resno obravnavanje preteklosti ter spoštljiv odnos do žrtev vojn in minulega nasilja.

Na evropski ravni so letos osrednje prireditve ob spominskem dnevu potekale v Budimpešti, začele pa so se že v sredo. Na današnji mednarodni konferenci je zbrane med drugim nagovoril madžarski predsednik Janos Ader. Poudaril je, da ni dovolj, da demokracija ob soočanju z diktaturo stopi na stran žrtev, temveč je treba ob tem izraziti zavezo k miru, sodelovanju s partnerji in samoodločbi

Ader je ob tem menil, da ni naključje, da so prav te tri vrednote tiste, ki jih skuša diktatura odpraviti. In zato morajo biti prihodnje generacije pozorne na to, da te tri vrednote ostanejo žive. Poudaril je tudi, da govorjenje na eni strani o levi in na drugi strani o desni diktaturi nima smisla, saj ni važno, ali so žrtve trpele pod praporom socialističnega, komunističnega ali fašističnega režima.

Dogodkov v Budimpešti se je udeležil tudi državni sekretar na slovenskem ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman.

Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se na ravni EU sicer obeležuje od lani, ko je povezavi predsedovala Poljska. Kot piše današnje Delo, ta dan obeležujejo še Švedska, Latvija, Estonija, Litva, Bolgarija, Poljska, Madžarska, Kanada, Gruzija in Hrvaška.

V slednji je spominski dan zanetil politična razhajanja, ker levosredinska vlada dneva ni uradno obeležila. Obeležile so ga tako nekatere stranke, društva in organizacije, večinoma pri spomenikih žrtvam povojnih pobojev, z mašami pa Katoliška cerkve. Opozicijske stranke, med drugim največja opozicijska HDZ, so ob tem kritizirale vlado.

Ne želi sodelovati v politični predstavi

Hrvaški premier Zoran Milanović je v odgovor na kritike danes pojasnil, da vlada ne želi sodelovati v politični predstavi, ki jo nekateri skušajo narediti iz tega evropskega dneva. Poudaril je, da mnogi "že izvajajo predstave, s katerimi skušajo deliti ljudi na Hrvaškem, čeprav za to ni razlogov".

Spominski dan se obeležuje 23. avgusta. Na ta dan sta leta 1939 sta tedanja vodja diplomacij Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, podpisala sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov, ki je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Sporazum je bil v veljavi do začetka operacije nemške vojske Barbarossa 22. junija 1941, ko je nemška vojska napadla takratno Sovjetsko zvezo.