V Bruslju so se odločili, da raziščejo odločitev grškega sklada za reševanje bank (HFSF), da s svežim kapitalom priskoči na pomoč National Bank of Greece, Eurobank, Alpha Bank in Bank of Piraeus. HFSF je sredstva dobil s šest- in desetletno zadolžitvijo pri začasnem skladu za zaščito evra (EFSF).
Omenjene grške banke so maja prejele 18 milijard evrov svežih sredstev, da bi okrepile svojo kapitalsko ustreznost. Na ta način naj bi grški zasebni posojilodajalci laže prebrodili delni odpis grškega dolga. V okviru drugega programa pomoči so namreč Atene izpeljale obsežno zamenjavo državnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Komisija je danes kljub sprožitvi preiskav izdala začasno dovoljenje za pomoč tem bankam. "Grške banke trenutno poslujejo pod izjemnimi pogoji. Njihovo sodelovanje v zamenjavi grških obveznic in globoka recesija v državi sta oklestila njihov kapital. Dokapitalizacija s strani HFSF zagotavlja stabilnost grškega bančnega sistema," je ocenil evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia.
Odločitev Bruslja, da se seznani s podrobnostmi te pomoči, je tako zgolj formalnost. "Odprtje poglobljenih preiskav je v primerih državne pomoči prek netipičnih instrumentov pogosta," so pojasnili v komisiji. "To ne prejudicira izsledkov preiskave," so dodali.
Precej bolj so evropski uradniki skeptični glede reševanja grške banke Nea Proton Bank, ki je oktobra nastala na temeljih bankrotirane Proton Bank in je prejela za 1,7 milijarde evrov državne pomoči, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Evropska komisija dvomi, da bo predloženi načrt prestrukturiranja zagotovil dolgoročno uspešno delovanje banke Nea Porton brez ponovne državne pomoči in da je bila to najcenejša možnost," so poudarili v Bruslju.
Komisija bi sicer lahko grške oblasti prisilila, da sprejmejo strožji načrt prestrukturiranja; v primeru, da bi ocenila, da ni vredna reševanja, pa jim naložila celo odvzem pomoči.
