Podobno kot v prejšnjih raziskavah se odgovori glede stanja nacionalnih gospodarstev po državah članicah zelo razlikujejo. Medtem ko več kot tri četrtine Švedov, Luksemburžanov in Nemcev pravijo, da je gospodarski položaj njihove države dober, se s tem mnenjem strinja manj kot pet odstotkov Ircev, Portugalcev, Špancev in Grkov.
Slabše od Slovencev so stanje nacionalnega gospodarstva poleg Ircev, Portugalcev, Špancev in Grkov, katerih države prejemajo določeno obliko finančne pomoči, ocenili še Madžari, Bolgari, Romuni in Italijani.
Čeprav se mnenja po posameznih državah znova močno razlikujejo, je sicer videti, da Evropejci postajajo manj črnogledi, saj jih več verjame, da je najhujša kriza že za nami.
30 odstotkov jih je tako prepričanih, da je učinek krize na trg dela že dosegel vrhunec, kar je sedem odstotkov več kot ob prejšnji raziskavi jeseni 2011. V Sloveniji tako meni 29 odstotkov vprašanih, sedem odstotnih točk več kot pred pol leta, medtem ko 67 odstotkov Slovencev pričakuje, da najhujše še pride.
Evropejci sicer na splošno podpirajo pobude EU za rast, stabilnost in delovna mesta, kot najpomembnejši prednostni nalogi unije pa izpostavljajo modernizacijo trgov dela za ustvarjanje delovnih mest ter pomoč revnim in socialno izključenim.
40 odstotkov Evropejcev, dve odstotni točki več kot ob zadnji raziskavi, meni, da je EU na pravi poti, da prebrodi krizo in se spoprime z novimi svetovnimi izzivi. Več kot polovica jih meni, da bo Evropa iz krize na dolgi rok izšla močnejša.
Krovni cilji, dogovorjeni na ravni unije, kot je na primer zagotovitev delovnih mest za tri četrtine delovno sposobnega prebivalstva, so po mnenju Evropejcev dovolj ambiciozno zastavljeni.
Letošnja standardna pomladanska raziskava Eurobarometer je bila opravljena med 12. in 27. majem. Zajela je skupno 32.728 ljudi v vseh 27 državah članicah EU in v državah kandidatkah.
