Španski finančni minister Luis de Guindos se je v torek v Berlinu sestal z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem, v skupni izjavi pa sta ministra poudarila, da zahtevana donosnost na španske obveznice na sekundarnem trgu ni skladna z gospodarskim položajem Španije ali vzdržnostjo njenih javnih financ, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ministra sta ob tem ocenila, da je te dni uradno potrjeni dogovor o pomoči za reševanje španskega bančnega sistema v višini do 100 milijard evrov bistvenega pomena za povrnitev zaupanja v četrto največje gospodarstvo območja evra. To bo po njunih besedah prispevalo k zlomu "začaranega kroga med bančno in dolžniško krizo".

Tiskovni predstavnik nemškega finančnega ministrstva je izpostavil, da je razmišljati o tem, da bo Španija prisiljena zaprositi za zunanjo pomoč, "narobe". Dejal je še, da razprave o tem, da bi Španija zaprosila za splošno pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ni bilo na dnevnem redu.

Danes se je de Guindos v Parizu srečal še s francoskim finančnim ministrom Pierrom Moscovicijem. Tudi na tem sestanku je prišlo do ugotovitve, da stroški španskega zadolževanja ne ustrezajo finančnemu položaju Španije.

Ministra sta zato izrazila prepričanje, da se bodo obrestne mere na španske državne dolžniške vrednostne papirje takoj, ko bodo vlagatelji ugotovili, da imajo španske banke ustrezno finančno podporo, znova znižale.

Medtem pa je v torek razburila tudi trditev Madrida, da je skupaj s Parizom in Rimom pozval k hitri implementaciji na junijskem zasedanju evropskih voditeljev sprejetih ukrepov za razreševanje krize.

Kot so poudarili na španskem ministrstvu za zunanje zadeve, "Španija, Francija in Italija zahtevajo takojšnjo implementacijo dogovora, doseženega na vrhu v Bruslju 29. junija, ko so se voditelji strinjali, da je treba sprejeti ukrepe za pomoč bankam in za spodbujanje gospodarstva".

Tedaj se je območje evra dogovorilo, da bo v prihodnje pod določenimi pogoji mogoče neposredno dokapitalizirati banke iz stalnega reševalnega sklada (ESM), tako da se ob tem ne bi zviševal javni dolg posamezne države. Glavni pogoj za to je vzpostavitev enotnega nadzora nad bankami v območju evra, ki naj bi ga izvajali pri Evropski centralni banki.

"Hitrost je ključnega pomena za uspeh kakršne koli evropske akcije. Obdobje med sprejetjem in implementacijo dogovora je zaskrbljujoče dolgo," so opozorili v Madridu.

Pariz in Rim sta navedbe, da sta sodelovala pri tem pozivu, ostro zavrnila. V Italiji so zatrdili, da s to iniciativo niso seznanjeni. Da skupnega poziva ni bilo, je zatrdil tudi francoski minister za evropske zadeve Bernard Cazeneuve. "To nima nobenega smisla. Odločitve, sprejete na vrhu EU, spremljamo in delamo na njih," je dejal.

Tiskovna predstavnica francoske vlade Najat Vallaud-Belkacem pa je danes poudarila, da se francoski predsednik Francois Hollande vendarle zavzema za "hitro in odločno implementacijo" dogovora. "Predsednikovo sporočilo se v bistvu glasi, da se morajo države aktivirati skladno s trgi," je dodala.

Prav tako sta k hitri implementaciji danes skupaj pozvala de Guindos in Moscovici.

Španija si hitre implementacije želi, da bi se izognila vse večjim pritiskom. Zahtevana donosnost na njene obveznice z ročnostjo desetih let je na sekundarnem trgu danes že presegla 7,7 odstotka, kar je rekordno visoko, nato pa se je umirila.

Okoli 14.30 je bila na elektronski borzi MTS pri 7,52 odstotka, kar je 0,05 odstotne točke pod torkovo zaključno ravnijo. To je sicer še vedno občutno nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po oceni ekonomistov državam ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.