"Osebno si želim, da bi Hrvaška čim prej prišla v EU, da ratificiramo pogodbo. Predpogoj pa je, da rešimo vprašanje LB v skladu z zavezami, ki jih je dala hrvaška stran ob zapiranju četrtega poglavja," je dejal Erjavec ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU.
Bivša predsednika slovenske in hrvaške vlade Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se po Erjavčevih besedah ob zapiranju četrtega poglavja v pogajanjih Hrvaške z EU, poglavja o prostem pretoku kapitala, dogovorila, da se bo problematika LB reševala v okviru nasledstva.
Slovenski minister je ob tem vnovič pojasnil, da je ta problem nastal zaradi razpada Jugoslavije, sicer ga ne bi bilo. "To je tipično vprašanje, ki sodi v nasledstvo," je poudaril.
Hrvaški mediji: Šarade je konec, Slovenija grozi
Slovenija po njegovih besedah povezuje vprašanje LB z ratifikacijo zato, ker se v primeru, da to vprašanje ne bo rešeno, lahko zgodi, da slovenski parlament ne bo želel ratificirati pogodbe. "Treba je vedeti, da v slovenskem parlamentu za to potrebujemo dve tretjini glasov," je dodal.
Erjavec je sicer poudaril, da je vesel koraka naprej, ki sta ga Hrvaška in Slovenija naredili v Dubrovniku, kjer sta se dogovorili, da bosta vprašanje preučila po en strokovnjak iz vsake države. Minister upa, da bo ta dialog uspešen.
"Prepustimo zadevo dialogu. Prepričan sem, da obe strani lahko najdeta ustrezno rešitev, pri tem pa pričakujemo, da bo hrvaška stran spoštovala zaveze, ki jih je dala ob zapiranju četrtega poglavja," je še dejal minister.
Erjavec pričakuje od Hrvaške preklic pooblastil iz let 1995 in 2001 za vlaganje tožb glede LB
Če bosta Slovenija in Hrvaška to vprašanje rešili, se lahko postopek ratifikacije hrvaške pogodbe v slovenskem parlamentu po Erjavčevih besedah začne "že jutri".
Na vprašanje, ali se bo danes o tem pogovarjal s hrvaško kolegico, je minister dejal, da je v hrvaških medijih bral, da je ministrica izrazila željo po srečanju. "Tako da mislim, da bi bilo dobro, da se srečava in pogledava, kako naprej reševati to zadevo," je povedal.
"Erjavec ponavlja stvari, ki jih je že povedal"
Pusićeva pa je ob prihodu na zasedanje dejala, da Erjavec ponavlja stvari, ki jih je že povedal, in sicer da se boji, da ne bo dvotretjinske večine v slovenskem parlamentu, če se pred tem ne reši problem LB.
"Hrvaška je zato prevzela pobudo, ki jo je slovenska stran sprejela, da se vprašanje LB loči od našega evropskega partnerstva. Imenovali smo strokovnjake, ki bi morali vladama predlagati neko racionalno in izvedljivo rešitev vprašanja LB," je povedala hrvaška ministrica.
Pusićeva je sicer "globoko prepričana", da je dolgoročno partnerstvo pri evropskih projektih in v celotni regiji v interesu obeh držav in da je zato omenjeni vprašanji treba ločiti. "Ali bomo prepoznali svoje interese in jih uresničili, bomo še videli, a mi bomo dali vse od sebe, da se to zgodi," je dejala.
Ob odhodu z zasedanja pa je ministrica povedala, da z Erjavcem nista imela nobenih sestankov, da danes to niti ni na dnevnem redu in da se v zadnjem mesecu ni spremenilo nič bistvenega. "Nimam kaj povedati na to temo," je dejala.
"Neprimerno govoriti o blokadi"
Poudarila je tudi, da je "neprimerno govoriti o blokadi". "Ne pričakujem nobene blokade. Pričakujem, da bo naša pristopna pogodba normalno ratificirana v vseh članicah unije," je dejala v odgovoru na vprašanje hrvaških novinarjev glede blokade Slovenije.
Erjavec in Pusićeva se bosta sicer danes še srečala v okviru sestanka z evropskim komisarjem za regionalno politiko Johannesom Hahnom, s katerim se bosta skupaj s kolegoma iz Italije in Grčije pogovarjala o jadransko-jonski makroregiji.
Borut Šuklje: Erjavec opozarja, da je problem treba rešiti
Po burnih reakcijah glede Erjavčevi izjavo je Borut Šuklje, nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji in dober poznavalec Balkana, za Dnevnik.si povedal, da ministrove izjave vidi in razume drugače. "V kontekstu: rešimo problem, saj rešitev obstaja. Rešimo ga hitro, zato da Ljubljanska banka lahko na Hrvaškem ponovno začne delovati," je pojasnil Šuklje.
Po njegovem je minister Erjavec omenjeno izjavo že večkrat ponovil. Pomembno je predvsem ozadje oziroma interpretacija izjave, je dodal Šuklje. "V hrvaškim medijih so tovrstne izjave pospremljene z oceno, da Slovenija ponovno napoveduje blokado Hrvaški. Moja ocena pa je popolnoma nasprotna. Slovenija želi rešiti problem in rešitev je skrajno enostavno," je poudaril.
Zakaj omenja besedo ponovno, je Šuklje pojasnil, da mora izpostaviti vsaj tri dogodke iz zgodovine, ki se mu zdijo, da so pomembni signali s strani slovenske politike glede reševanja vprašanja o ljubljanski banki.
Kot prvega je izpostavil zadnji pogovor med predsednikom države Janezom Drnovškom in takratnim hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. V pogovoru je Drnovšek nakazal na možnosti, kako rešiti vprašanje Ljubljanske banke in tako odpraviti en problem med državama.
Za Šukljeta je pomemben prav tako eden od prvih nastopov takratnega predsednika vlade Janeza Janše leta 2006 v Bruslju, ko je izrazil željo po rešitvi omenjenega vprašanja.
In tretjič, po Šukljetovem mnenju ne gre prezreti dogovora med nekdanjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in hrvaško premierko Jadranko Kosor o umestitvi tega vprašanja pod nasledstvo.
S temi dogodki, naj bi slovenska politika jasno pokazala interes za rešitev omenjenega vprašanja. Odgovor, ki je prihajal s strani nekdanjega hrvaškega guvernerja centralne banke, pa je bil: "Nikoli ne bom dopustil, da ljubljanska banka dobi licenco za delovanje, na da bi bili rešeni dolgovi hrvaških varčevalcev."
Rešitev je v deblokadi delovanja LB na Hrvaškem
Šuklje srž problema in njegovo rešitev vidi deblokadi delovanja Ljubljanske banke na Hrvaškem. "Ljubljanska banka ima na današnji dan terjatev do hrvaških podjetji v višini 1,32 milijarde evrov, do hrvaških varčevalcev pa 200 milijonov evrov." Te bi, tako Šuklje, Ljubljanska banka lahko izplačala, če bi dobila licenco za delo na Hrvaškem.
Na vprašanje, ali bi ponovna blokada Hrvaške Slovenijo postavila v slabo luč pred Evropo, je Šuklje pojasnil, da ne, saj je to vprašanje treba rešiti. "V vsakem primeru imamo dobre finančnike, tako s hrvaške in slovenske strani, ki se bodo lotili tega problema. France Arhar je eden izmed ljudi, ki poznajo ta problem do najmanjše podrobnosti, hkrati pa je tudi izkušen pogajalec," je dodal. "Imamo čas, da problem rešimo."
Ali bo blokada vplivala na gospodarske odnose med Slovenijo in Hrvaško, pa je Šuklje odkimal.
Erjavec zaupa v dialog med strokovnjaki
Erjavec je sicer poudaril, da je vesel koraka naprej, ki sta ga Hrvaška in Slovenija naredili v Dubrovniku, kjer sta se dogovorili, da bosta vprašanje preučila po en strokovnjak iz vsake države. Minister upa, da bo ta dialog uspešen.
"Prepustimo zadevo dialogu. Prepričan sem, da obe strani lahko najdeta ustrezno rešitev, pri tem pa pričakujemo, da bo hrvaška stran spoštovala zaveze, ki jih je dala ob zapiranju četrtega poglavja," je še dejal minister.
Če bosta Slovenija in Hrvaška to vprašanje rešili, se lahko postopek ratifikacije hrvaške pogodbe v slovenskem parlamentu po Erjavčevih besedah začne "že jutri".
Pusićeva: Povezovanje LB z ratifikacijo nikomur ne prinaša nič dobrega
Verjetno sledi srečanje Erjavec-Pusić
Na vprašanje, ali se bo danes o tem pogovarjal s hrvaško kolegico, je minister dejal, da je v hrvaških medijih bral, da je ministrica izrazila željo po srečanju. "Tako da mislim, da bi bilo dobro, da se srečava in pogledava, kako naprej reševati to zadevo," je povedal.
Pusićeva pa je ob prihodu na zasedanje dejala, da Erjavec ponavlja stvari, ki jih je že povedal, in sicer da se boji, da ne bo dvotretjinske večine v slovenskem parlamentu, če se pred tem ne reši problem LB.
"Hrvaška je zato prevzela pobudo, ki jo je slovenska stran sprejela, da se vprašanje LB loči od našega evropskega partnerstva. Imenovali smo strokovnjake, ki bi morali vladama predlagati neko racionalno in izvedljivo rešitev vprašanja LB," je povedala hrvaška ministrica.
Pusićeva je sicer "globoko prepričana", da je dolgoročno partnerstvo pri evropskih projektih in v celotni regiji v interesu obeh držav in da je zato omenjeni vprašanji treba ločiti. "Ali bomo prepoznali svoje interese in jih uresničili, bomo še videli, a mi bomo dali vse od sebe, da se to zgodi," je sklenila.
