Najprej bo iz začasnega reševalnega sklada EFSF Španiji na voljo 30 milijard evrov, ki jih bo lahko porabila "v primeru nujnih in nepričakovanih finančnih potreb", piše v izjavi evroskupine. Delež Slovenije v tem prvem obroku je 175 milijonov evrov poroštev.
Nadaljnji razrez pomoči bo znan po temeljiti analizi kapitalskih potreb posameznih bank, ki poteka in bo po pričakovanjih končana septembra.
Za uporabo pomoči in povračilo posojil bo odgovorna država, ki je za pomoč zaprosila 25. junija. V imenu države bo posojila prejel sklad za urejeno prestrukturiranje bank (FROB) in jih posredoval posameznim bankam, ki bodo potrebovale dokapitalizacijo.
Pogoji za pomoč se nanašajo na ureditev finančnega sektorja. Banke, ki bodo prejele pomoč, se bodo morale korenito prestrukturirati v skladu s pravili EU o državnih pomočeh. Država pa bo morala izvesti tudi strukturne reforme celotnega bančnega sektorja, ki bodo vključevale ločitev problematičnih terjatev in krepitev nadzora.
Španija bo morala vzporedno spoštovati zaveze za znižanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja in izvedbo strukturnih reform za odpravo makroekonomskih neravnovesij, a formalno to ne bodo pogoji za pomoč, kot so bili v primeru Grčije, Irske in Portugalske.
Program pomoči je selektorski
Program pomoči za Španijo namreč velja za "sektorskega", le za dokapitalizacijo bank, zato se tudi pogoji za posojila nanašajo le na finančni sektor, pojasnjujejo v Bruslju.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je sicer o tem poudaril, da je povezava med "sektorskim programom" in drugimi zavezami "izrecna, namerna in nujna".
"Le z odločnim ukrepanjem na vseh teh frontah lahko Španija zagotovi finančno stabilnost ter konkurenčno in dinamično gospodarstvo s trajnim in stalnim zniževanjem brezposelnosti," je izpostavil Rehn.
Španske banke bodo pomoč črpale iz začasnega reševalnega sklada EFSF, dokler ne bo začel delovati stalni mehanizem ESM. Evropski reševalni sklad ne bo imel statusa prednostnega upnika, torej v primeru bankrota države ne bo upravičen do povračila posojil pred zasebnimi upniki.
Slovenija in veliko drugih držav sicer želi, da bi Španija vso pomoč dobila iz ESM, ker to ne bi obremenilo javnih dolgov držav.
Ne pred septembrom
A ESM ne bo začel delovati pred septembrom, saj še ni izpolnjen pogoj za njegovo vzpostavitev - ratifikacija v dovolj članicah območja evra, da je pokritih 90 odstotkov njegovega kapitala.
Ključna je Nemčija, ki prispeva levji delež, okoli 27 odstotkov kapitala. V Berlinu še čakajo na mnenje ustavnega sodišča, ki se pričakuje 12. septembra.
V vsakem primeru pa bodo za zdaj španske banke lahko dokapitalizirane le preko države, torej bo pomoč bremenila javni dolg države, kar ne rešuje problema začaranega kroga bančne in dolžniške krize.
Pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz evropskih reševalnih skladov - vzpostavitev enotnega evropskega nadzora nad bankami - namreč še ni izpolnjen. Pričakuje se prihodnje leto.
Rok zapadlosti za posojila za dokapitalizacijo bank bo v povprečju 12,5 let, najdaljša možna ročnost za posamezno posojilo pa bo 15 let.
Evroskupina je v izjavi izpostavila, da je pomoč španskim bankam potrdila, ker je ocenila, da je to potrebno za finančno stabilnost v celotnem območju evra.
Španija bo danes potrjeni memorandum o soglasju, ki je krovni dokument programa za pomoč, podpisala v prihodnjih dneh, predvidoma v torek.
