Eba je na podlagi sklepa voditeljev držav in vlade EU decembra lani nacionalnim bančnim regulatorjem v članicah unije priporočila, naj sistemsko pomembne banke za zavarovanje pred tveganji zaradi širjenja dolžniške krize dosežejo vsaj devetodstotni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1). Celotno operacijo je sprožil predvsem odpis dolga s strani zasebnih upnikov v primeru Grčije.

Eba je na podlagi vzorca 71 sodelujočih bank ugotovila, da 27 bank za izpolnitev zahteve potrebuje 76 milijard evrov svežega kapitala.

Dejansko je sicer glede na zahteve pomanjkanje kapitala v skupni višini 115 milijard evrov izkazalo 37 bank, vendar pa so se najpomembnejše grške banke za 30 milijard evrov dokapitalizirale v okviru drugega programa pomoči, zgodba okoli Bankie se bo tudi z pomočjo območja evra odvijala v prihodnjih mesecih, beneluška Dexia, avstrijska Volksbank in nemška West LB pa so v tako obsežnem prestrukturiranju, da jih regulatorji obravnavajo posebej.

Po trenutnih podatkih, ki so jih na sedež agencije v Londonu sporočili nacionalni regulatorji, se je 27 bank dokapitaliziralo za skupno 94,4 milijarde evrov. Vsota tako občutno presega ugotovljeno višino manjkajočega kapitala.

Eba ugotavlja, da je Nova Ljubljanska banka (NLB) zahtevani količnik dosegla z državno pomočjo, pri čemer levji delež odpade na 320 milijonov evrov vredno hibridno posojilo v obliki pogojno zamenljivih obveznic.

Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je bila po navedbah Ebe konec lanskega septembra še nad devetodstotnim količnikom Core Tier 1 kapitala, a je nato zaradi dodatnih slabitev padla pod njega.

V agenciji pravijo, da so v Mariboru predstavili natančni načrt za dokapitalizacijo, s katerim naj bi s pomočjo zasebnih vlagateljev do septembra letos dosegli zahtevano kapitalsko ustreznost.

Če pa bi se načrti izjalovili, pa so pripravljeni dodatni ukrepi, v skrajni sili pa naj bi banki pomagala država. Rok za povečanje kapitala je konec leta.

Poročilo Ebe temelji na začasnih podatkih, a prvi mož agencije Andria Enria vseeno ugotavlja, da potekajo napori za kapitalsko krepitev bank po načrtih. "Evropske banke so sedaj v močnejšem položaju, kar bi moralo spodbuditi posojanje gospodarstvu in postopno izboljšati dostop bank do financiranja na finančnih trgih," je zatrdil.

Eba ob tem ugotavlja, da se je odpornost bančnega sistema v EU izboljšala, sama okrepitev kapitalske ustreznosti pa ni imelo resnih dodatnih negativnih posledic za posojilno dejavnost. Ta stagnira zaradi številnih drugih dejavnikov tako na strani ponudbe kot povpraševanja.

Eba namreč pojasnjuje, da tri četrtine vsote odpade na ukrepe za povečanje kapitala, medtem ko le manjši del predstavlja zmanjšanje tveganju prilagojenega naložbenega portfelja, ki pospešuje upadanje kreditne aktivnosti.

Od ukrepih na strani kapitala na vplačila novega lastniškega kapitala in sprostitev kapitalskih rezerv odpade 30 odstotkov, na pretvorbe hibridnih instrumentov v kapital 21 odstotkov, na izdajo pogojno zamenljivih obveznic 12 odstotkov, poleg tega pa gre še za izplačilo dividend v novih delnicah in zadržane dobičke.