Predstavnik Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Gernot Hutschenreiter je na današnji predstavitvi študije o slovenski inovacijski politiki v Ljubljani izpostavil več slovenskih plusov in minusov.
Med prednostmi je izpostavil uspešen pretekli socialno-gospodarski razvoj. Spomnil je, da ima Slovenija na področju inovacij med vzhodnoevropskimi državami vodilno vlogo.
Po njegovih besedah država beleži pomembno rast števila kakovostnih znanstvenih publikacij. Slovenski znanstveniki uspešno sodelujejo v mednarodnih raziskovalnih mrežah, država pa razume pomen inovacij za gospodarstvo, je dodal.
Med šibkostmi zaostajanje po BDP in neuravnoteženi rezultati inovacij
Med šibkostmi je naštel zaostajanje po bruto domačem proizvodu na zaposlenega in neuravnotežene rezultate na področju inovacij, ki se denimo kažejo v majhnem obsegu patentiranja in nizki stopnji izvoza visoko tehnoloških izdelkov.
Med slabostmi so tudi premajhna pripravljenost univerz in javnih raziskovalnih organizacij (JRO) za spremembe ter različni pogledi interesnih igralcev na znanost in raziskave.
Težava sta še širjenje instrumentov inovacijske politike s potencialno sovpadajočimi cilji in neuravnotežena internacionalizacija.
Skladno s tem je OECD za Slovenijo oblikoval več priporočil. Hutschenreiter je med drugim opozoril na pomen izboljšanja okvirnih pogojev za inovacije. Kot je dejal, je treba obnoviti primerne makroekonomske pogoje, podpirati konkurenco in nadaljevati prizadevanja za zmanjšanje administrativnih ovir za podjetja.
Obdelati bi veljalo vidike, ki bi lahko omejili financiranje inovativnih projektov v zasebnem sektorju, okvirne pogoje, ki zmanjšujejo spodbude malih- in srednje velikih podjetij ter vidike, ki bi lahko zadrževali tuje neposredne investicije.
Po besedah predstavnika OECD je ena od prednosti slovenskega inovacijskega sistema izobraževalni sistem. V tej luči organizacija Sloveniji svetuje uporabo ukrepov za povečanje števila raziskovalcev, spodbujanje vseživljenjskega učenja, omogočanje večje mobilnosti osebja med univerzami, JRO in podjetji, ohranitev ambicij glede dualnega izobraževanja ter zmanjšanje ovir za delo visoko usposobljenih tujcev.
Slovenija bi morala dati jasno vlogo svetovalnemu telesu
Za izboljšanje upravljanja inovacijskega sistema bi morala Slovenija po mnenju OECD v splošnem dati jasno vlogo novemu svetovalnemu telesu na področju raziskav in inovacij, nadaljevati z raziskovalno in inovacijsko strategijo ter resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva, zagotoviti ujemanje strategije in instrumentov Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) za spremembo procesa na univerzah in JRO, izboljšati seznam agencij in njihovih prekrivajočih se področij ter preučiti možnosti za okrepitev osebja na ministrstvih za znanost in tehnologijo.
OECD je v zvezi z upravljanjem podal tudi kup priporočil na področju usklajevanja politik in specifičnih instrumentov politike ter upravljanja univerz in javnih raziskovalnih organizacij.
V sklopu krepitve inovacij za poslovni sektor organizacija Sloveniji svetuje ohranitev naporov za povečanje vlaganj v raziskave in razvoj ter širšo inovacijsko dejavnost zasebnih podjetij, povečanje pozornosti do obstoječih podjetij, ukrepe za krepitev rasti produktivnosti ter spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in socialnih inovacij.
Izogibati se pretiranemu upravljanju in birokraciji
Na področju gojenja kritične mase, odličnosti in pomembnosti javnih raziskovalcev bi morala vlada po oceni OECD uporabiti strukturne sklade EU, še posebej kompetenčne in razvojne centre ter centre odličnosti, kar sicer že počne, ter se izogibati pretiranemu upravljanju in pretirani birokratizaciji.
Za povečanje ugodnosti internacionalizacije raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij bi bilo treba med drugim uvesti bolj drzen pristop k akademski odprtosti, spodbujati podjetja, univerze in JRO k nadgraditvi strateških sposobnosti in večji ambicioznosti, uvesti strategijo internacionalizacije, izkoristiti priložnosti za sodelovanje v srednji Evropi in na zahodnem Balkanu, ter pregledati širše vplivno okolje za tuje neposredne investicije.
Minister Žerjav je ob tej priložnosti spomnil, da se vlada v zadnjem času intenzivno ukvarja s spodbujanjem gospodarske rasti. Dodal je, da se zavedajo, da ima inovacijska politika tu zelo pomembno vlogo in da Slovenija na tem področju v preteklosti ni bila dovolj pogumna. Napovedal je, da bo skušala vlada slovenski potencial v prihodnje bolje izkoristiti.
