Španija je bila glavna tema maratonskega zasedanja finančnih ministrov držav v območju evra v noči s ponedeljka na torek, ki so bili pod pritiskom finančnih trgov, saj se je zahtevana donosnost na desetletne španske obveznice ponovno povzpela nad kritičnih sedem odstotkov.

Pripravljeni posoditi do 100 milijard evrov

Ministri so dosegli politični dogovor o programu pomoči za Španijo, v okviru katerega so ji pripravljeni posoditi do 100 milijard evrov. Ta program naj bi bil dorečen in formalno potrjen 20. julija, ko je načrtovana še ena evroskupina, bodisi telefonska konferenca bodisi sestanek v Bruslju.

Do konca meseca bo območje evra tudi poskrbelo za to, da bo imela Španija na voljo prvi obrok posojil, 30 milijard evrov, in sicer kot varnostni ukrep "za nujne potrebe". Posojila bodo imela povprečno zapadlost 12,5 let, sicer pa do 15 let.

Finančni minister Janez Šušteršič je v povezavi s tem pojasnil, da se pripravlja sporazum o sodelovanju, ki bo natančno določil, kako bo Španija reševala probleme v bančnem sektorju skozi mehanizem za reševanje slabih terjatev.

Kdaj naj Španija dobi prvi obrok?

To slabo premoženje bo preneseno izven bank v posebno institucijo, družbo za upravljanje teh naložb. Namen je, da se banke znebijo slabega premoženja in da se, kar se da povrniti, povrne prek te institucije, ki bo financirana tudi z evropsko pomočjo in javnim dolgom.

Po Šušteršičevih besedah je bilo veliko govora o tem, kdaj naj Španija dobi prvi obrok pomoči. "Splošna želja večine držav je, da bi se to zgodilo, ko bo ratificiran stalni reševalni mehanizem ESM, ker to ne pomeni izdajanja novih poroštev," je poudaril minister.

To je namreč samostojen mehanizem, v katerega države vplačajo kapital, potem ga pa ni treba vedno znova pri vsaki dodatni pomoči dokapitalizirati ali izdajati novih poroštev, torej ne bremeni javnih dolgov držav.

ESM še ne more začeti delovati

Vendar ESM še ne more začeti delovati, saj ga štiri članice območja še niso ratificirale, med njimi Nemčija in Italija, ki skupaj prispevata skoraj polovico kapitala v ta mehanizem. ESM lahko začne delovati, ko ga ratificira dovolj držav, da je pokritih 90 odstotkov kapitala.

Minister Šušteršič je danes poudaril, da se še vedno pričakuje, da bo ESM začel delovati julija, kot je načrtovano.

"Če bi vmes prišlo do nujne situacije, pa je za Španijo na voljo 30 milijard, ki jih lahko zagotovi EFSF. Za Slovenijo bi to pomenilo približno 175 milijonov novih poroštev. Vsi upamo, da v Španiji ne bo situacije, v kateri bi morali zelo hitro zagotoviti vsa sredstva ali del teh sredstev in da se bodo stvari reševale urejeno, po nekem načrtu," je poudaril minister.

V povezavi s podaljšanjem roka za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja Španije pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, pa je minister pojasnil, da zaveze Španije kljub temu odpustku "niso nežne".

Razloga za popuščanje Španiji sta po Šušteršičevih besedah občutno poslabšanje gospodarskih razmer, tudi zaradi stanja v bančnem sistemu, in dodatni javni dolg, ki bo zato nastal. Volja po odlogu za Španijo pa je v območju evra zato, ker je Španija že uvedla dovolj ambiciozne fiskalne ukrepe in strukturne reforme, je še pojasnil.