Napovedani ukrepi za uravnoteženje javnih financ sicer še zdaleč ne ustrezajo ocenam posebne revizije, ki jo je naročila francoska vlada. Ta namreč pravi, da bo treba primanjkljaj v dveh letih znižati za 43 milijard evrov, da bi država ostala na zastavljeni poti konsolidacije javnih financ.

Za 15 milijard evrov ukrepov

V Parizu so zaenkrat napovedali za malo manj kot 15 milijard evrov ukrepov. Od tega naj bi velik del odpadel na zvišanje davkov, s čimer naj bi se v proračun letos nateklo dodatnih 7,2 milijarde evrov, prihodnje leto pa še 6,1 milijarde evrov. Poleg tega se načrtuje še zamrznitev 1,5 milijarde evrov proračunske porabe.

Napovedanih 13,3 milijarde evrov dodatnih davčnih bremen naj bi po zagotovilih nove vlade pod vodstvom socialistov v približno enakem obsegu odpadlo na podjetja, še posebej velika, in na posameznike ter gospodinjstva.

Pri tem naj bi v skladu s predvolilnimi obljubami socialistov in francoskega predsednika Francoisa Hollanda dodatno obremenili predvsem tiste z visokimi dohodki.

Davčni vijak za velike donacije in dediščine

Osrednji napovedani davčni ukrep je izredni dodatni davek na premoženje, ki naj bi letos prinesel 2,3 milijarde evrov, prihodnje leto pa naj bi to dodatno obdavčitev uvedli za stalno. Poleg tega naj bi francoska država privila davčni vijak za velike donacije in dediščine, dodatno pa naj bi obremenili tudi prihodke od najemnin.

Ob tem je vlada potrdila, da umika načrte prejšnje desnosredinske vladne ekipe po zvišanju davka na dodano vrednost, ni pa izključila zvišanja socialnih prispevkov. Ti so v Franciji precejšnje breme za podjetja. Nadalje v malih podjetjih po novem nadure ne bodo več izvzete iz plačevanja socialnih prispevkov.

Vlada napoveduje še poseben davek na velike gospodarske družbe in na naftna podjetja ter še nekaj drugih posebnih davkov.

Javni dolg z najvišjo ravnijo prihodnje leto

Kljub temu da proračunski načrti zaenkrat še ne ustrezajo rezultatom omenjene revizije, pa v Parizu vztrajajo, da ostajajo na poti uravnoteženja javnih financ z letom 2017. Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos z lanskih 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) upadel na 4,5 odstotka BDP. Prihodnje leto naj bi dosegel tri odstotke BDP, kolikor je zgornja dovoljena meja po paktu o stabilnosti in rasti.

Javni dolg naj bi medtem najvišjo raven dosegel prihodnje leto, ko naj bi se povzpel na 90,6 odstotka BDP. Do leta 2017 naj bi se nato znižal na 82,4 odstotka BDP.

Te napovedi temeljijo na ocenah, da se bo BDP letos okrepil za 0,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj od predhodnih napovedi. Za prihodnje leto je vlada napoved rasti znižala z 1,7 na 1,2 odstotka, v letih od 2014 do 2017 pa naj bi francosko gospodarstvo v povprečju raslo po dvoodstotni stopnji.

Dvomi o tem, če lahko Francija brez bolečih rezov stabilizira javne finance

Fiskalni in gospodarski načrti nove vlade so deležni precej pomislekov in kritik po Evropi in svetu. Nova francoska oblast namreč načrtuje dvig minimalne plače, omilitev pokojninske reforme in povečanje zaposlovanja v javnem sektorju, še posebej v šolstvu.

Številni dvomijo, da bo Franciji, ki beleži proračunske primanjkljaje že od daljnega 1970, uspelo brez bolečih rezov stabilizirati javne finance.

Poleg tega mnogi opozarjajo še na vse slabšo konkurenčnost francoskega gospodarstva, ki ga močno bremenijo davki in prispevki ter toga delovna zakonodaja, in pa na obsežen javni sektor. Delež javne porabe v BDP naj bi se do leta 2017 sicer znižal s 56,2 na 53,4 odstotka BDP.